Zadnji pobeg
Jan van Mersbergen
| Založba | Cankarjeva založba |
| Leto izdaje | 2016 |
| ISBN | 978-961-282-165-4 |
| Naslov izvirnika | De laatste ontsnapping |
| Leto izdaje izvirnika | 2014 |
| Prevod | Mateja Seliškar Kenda |
| Urejanje | Ana Ugrinović |
trda vezava
21 x 14,5 cm
350 g
234 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
nizozemsko leposlovje
Založnik o knjigi
Če pred vsem pobegneš, si zmeraj svoboden.
»Ti si moj oče,« reče fant po telefonu. Ime mu je Deedee, ima deset let in prvič govori z očetom Ivanom, ki mu klic zatrese tla pod nogami. Sprva misli, da gre za šalo, toda ko se s fantom prvič srečata, mu je takoj jasno, da govori resnico. Tako se začne tankočutna pripoved o odnosu med očetom in sinom, ki se dotakne večnih resnic o starševski ljubezni in ceni svobode. Pripoved se kljub ganljivi temi izogne pretirani čustvenosti.Zaradi premišljene in mestoma celo hladne pisave pa je katarza junakov še toliko bolj učinkovita.
Priznani nizozemski pisatelj Jan van Mersbergen je za Zadnji pobeg prejel nagrado za najboljši nizozemski roman (2014).
»Ta roman zasenči skoraj vso novejšo nizozemsko literaturo.« Tubantia
Recenzija Bukla
Glavni junak je moški, ki je po eni strani ravno prav odrasel (v tridesetih letih, lahko bi bil pa tudi v štiridesetih), da sveta ne spoznava več zares na novo, a hkrati še ni toliko star, da bi ga mučila kriza srednjih let. Ker so takšni romani lahko neznosno dolgočasni in se v njih obsedeno ukvarjamo s prav takšnim likom, si je treba nekaj izmisliti. Tukaj dobimo Ivana, ki je obenem čarodej, priseljenec iz vzhodnoevropske države in oče, ki šele v romanu spozna svojega sina. To mu obrne življenje na glavo. Ampak saj tudi prej njegovo življenje ni ravno stalo. Ivan je nenehno bežal, celo njegov glavni trik je bil v resnici bežanje. Toda sčasoma se precej spremeni in življenje gre v neke druge tirnice. Če vas ne zmoti že znana zgodba tipčka, ki tu pa tam zakolne, kaj malega popije in končno doživi še iniciacijo, vam bodo v slast obrtniška dovršenost, občasna slogovna presežnost in celo nekaj napetih odlomkov, ki jih v tovrstnem besedilu morda ne bi pričakovali.
Aljaž Krivec, Bukla 125
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
