Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Zajčja ograja

Doris Pilkington
Zajčja ograja
18,50 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Eno
Leto izdaje 2008
ISBN 978-961-6359-33-7

Tehnične lastnosti
trda vezava
205 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
avstralsko leposlovje

Založnik o knjigi

Doris Pilkington pripoveduje zgodbo svoje matere Molly, ene od treh deklic, ki so jih iztrgali iz domače skupnosti v jugozahodni Avstraliji. Presenetljivo opisuje pogum in vztrajnost deklic, ki pobegnejo iz belskega zavoda in se po kruti avstalski puščavi peš vračajo domov.

Recenzija Bukla

Konec osemnajstega stoletja (1788) so se Britanci izkrcali v Sydneyju in s tem se je začela kolonializacija Avstralije, ki je hitro pripeljala do drastičnega zniževanja avtohtonega aboridžinskega prebivalstva. Najprej so jih načele bolezni zahodnega sveta, saj je kmalu po britanski naselitvi od črnih koz pomrla skoraj polovica staroselcev na širšem območju Sydneyja. V le nekaj več kot desetletju do leta 1900 je kombinacija bolezni in nasilja, ki je mejilo na genocid, Aborigine zdesetkala na dve desetini prvotne populacije. Že takrat, še bolj pa v začetku dvajsetega stoletja, pa je vlada začela tudi s politiko asimilacije staroselcev, v okviru katere so aboridžinske otroke, predvsem mešance med staroselci in belci, jemali družinam in jih naseljevali v državno nadzorovane in pogosto slabo vzdrževane rezervate. Aborigini, ki so na ta način odrasli, tako po navadi niso vedeli niti tega, kdo so bili njihovi biološki starši, zato jih imenujejo tudi »izgubljena generacija«. Vse to se je dogajalo do konca šestdesetih let, pri čemer vlada od takrat pa do pred kratkim ni hotela priznati krivde za svoje nečloveško ravnanje. Pred nekaj tedni pa se je avstralski premier Kevin Rudd za vse to v imenu vlade končno javno opravičil aboridžinskim staroselcem.
Pri nas je pravkar izšla tudi knjiga, v kateri je literarizirana resnična zgodba te problematike. Zajčja ograja, po kateri je knjiga dobila naslov, predstavlja več kot tri tisoč kilometrov dolgo ograjo, zgrajeno v začetku dvajsetega stoletja, ki naj bi ščitila pred čezmernim razmnoževanjem zajcev, hkrati pa je predstavljala tudi pomemben mejo za staroselce. Leta 1931 so tri aboridžinske deklice odpeljali stran od družin v rezervat na drugi konec Avstralije, a so se pogumna dekleta zaradi bednih razmer v njem odločila pobegniti in se ob zajčji ograji prek več tisoč kilometrov široke puščave vrniti domov. Njihovo presunljivo devettedensko epopejo, na kateri so jih, poleg drugega, beli zasledovalci skušali ujeti in pripeljati nazaj, so pred nekaj leti tudi ekranizirali v odmeven film v režiji Avstralca Philipa Noycea (Mirni Američan, Zbiralec kosti itn.). Večni pomnik strašnega nasilja kolonializatorjev nad prvotnimi avstralskimi naseljenci.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...