Zapiski iz podtalja
Fjodor M. DostojevskiNaslov izvirnika | Zapiski iz podpolʹya |
Prevod | Urša Zabukovec |
Urejanje | Mitja Čander |
trda vezava
21,2 x 14 cm
360 g
197 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
rusko leposlovje
Založnik o knjigi
Ker jaz bi se igračkal samo z besedami, samo sanjaril bi, v resnici pa si želim, da bi šli vi vsi v maloro, da veš!
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821 – 1881), ruski klasik, ki v svojih najznamenitejših delih, med katera sodi predvsem tako imenovano peteroknižje (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mladenič in Bratje Karamazovi), prek opisovanja izjemnih, največkrat ekstremnih dejanj ali oseb skuša upodobiti najgloblje dileme človekove duše ter posledice človekovih odločitev. Njegovo ustvarjanje, ki je usodno zaznamovalo literarne in filozofske smeri 20. stoletja, je na prelomu tisočletja še vedno zelo aktualno, kar dokazujejo sveži prevodi njegovih del v mnoge svetovne jezike, tudi v slovenščino.
Zapiski iz podtalja (1864) zaznamujejo prehod v drugo, zrelejše pisateljevo obdobje, ki se začne z vrnitvijo iz izgnanstva v Sibiriji. V povesti Dostojevski prvič v zgodovini ruske literature predstavi tip človeka, ki ga sam imenuje podtalni, in ki po njegovem mnenju predstavlja nov pojav v ruski družbi. Monolog podtalnega človeka je kritika zahodn(jašk)e filozofije, racionalizma, logocentrizma ter individualizma - kritika, ki jo pisatelj še razvije v svojih poznejših romanih. Publicistična forma tega literarnega dela pa avtorju omogoča tudi, da v njem polemizira z različnimi filozofskimi sistemi, družbenimi koncepti, antropološkimi teorijami in estetskimi nazori. Pričujoča knjiga vsebuje tudi dva krajša avtorjeva osebna zapisa iz istega obdobja Maša leži na parah ter Socializem in krščanstvo, ki dopolnjujeta in še dodatno razsvetljujeta avtorjevo misel.
Recenzija Bukla
Urša Zabukovec se je do sedaj z Dostojevskim že nekajkrat srečala, saj je prevedla tako eno knjigo njegovega Dnevnika pisatelja kot krajše besedilo Nespodobna anekdota. Sedaj pa je na novo prevedla še njegovo zrelo delo Zapiski iz podtalja iz leta 1864 (prvič ga je prevedel Janko Moder leta 1995), v njem pa se Dostojevski po vrnitvi iz Sibirje kaže kot družbeno angažiran avtor, saj se poimenuje za podtalnega človeka, obenem pa se loti kritike zahodnjaške filozofije. Vabljenik branju in vzporejanju!
Samo Rugelj, Bukla 131
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.