Ženske

Založnik o knjigi

Štiri ženske. Sedem otrok (en priženjen). Trikratna postavitev doma, dvorca Taliesin. Denarne manipulacije, zavračanje in neupoštevanje družbenih norm, potovanja, selitve, strasti, prevare, visokoleteči načrti, zagrenjeni in tudi nasilni upniki. Umori. In vse prepleteno z nenehnim snovanjem novih in novih arhitekturnih mojstrovin. To je bilo življenje Franka Lloyda Wrighta (1867–1959) in žensk, ki so prekrižale njegovo kaotično, vase zaverovano, a vendar karizmatično življenjsko pot (na sliki je z ženo Olgivano in hčerko Jovano leta 1957). Knjiga, ki želi parirati takemu potresu, mora biti tudi sama splet vrtincev – polnih ljubezenske vročice, obljub, delovnega elana, energije, ki je tik pred tem, da se razprši, a vendar po nedoumljivih zakonih ohranja ravnotežje in moč – in tornadov, ki pustošijo po tradicionalnosti, malomeščanstvu, provincialnosti, vsakršnih kalupih in predvidljivi etiketi; in oko vseh teh tornadov, jasno in nepoškodovano, je bil zagotovo prav Wright: mož, oče, ljubimec, prestopnik, mentor, a najbolj in predvsem arhitekt. Poznamo ga zlasti po slovitem Guggenheimovem muzeju.
Kakšen je bil z drugih zornih kotov, nam skozi pripoved fiktivnega Wrightovega japonskega vajenca Tadashija razkriva ameriški pisatelj T. C. Boyle, ki je s knjigo Ženske (The Women, 2009) slovenskim bralcem prvič predstavljen v našem jeziku. Avtor znana dejstva o arhitektu spretno poveže v zgodbo, ki nas posrka v svoj svet; svet, v katerem so Wright in njegove ženske enkrat v nežni, intimni romanci, že v naslednjem trenutku pa postanejo neprostovoljni igralci v časopisnem »resničnostnem šovu«, imenovanem »podeželska vila ljubezni«. Ampak naj so bili odvetniki, novinarji, sodniki, podeželski kmetavzarji, zamerljive žene, krepostne gospodinjske pomočnice, bolestno zavistne in ljubosumne zavržene ljubice ali vračilo terjajoči upniki – »oko tornada« je pometel z vsemi. Zato, da se je po opustošenju iz prahu lahko dvignila nova veličastna zgradba. In še ena. In še ena.