Ženske
T. C. Boyle
| Naslov izvirnika | The Women |
| Leto izdaje izvirnika | 2009 |
| Prevod | Aleksandra Rekar |
| Spremna beseda | Leonora Flis |
| Urejanje | Aleksandra Kocmut |
trda vezava
14,5 x 22,5 cm
890 g
534 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
biografije in spomini
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
Štiri ženske. Sedem otrok (en priženjen). Trikratna postavitev doma, dvorca Taliesin. Denarne manipulacije, zavračanje in neupoštevanje družbenih norm, potovanja, selitve, strasti, prevare, visokoleteči načrti, zagrenjeni in tudi nasilni upniki. Umori. In vse prepleteno z nenehnim snovanjem novih in novih arhitekturnih mojstrovin. To je bilo življenje Franka Lloyda Wrighta (1867–1959) in žensk, ki so prekrižale njegovo kaotično, vase zaverovano, a vendar karizmatično življenjsko pot (na sliki je z ženo Olgivano in hčerko Jovano leta 1957). Knjiga, ki želi parirati takemu potresu, mora biti tudi sama splet vrtincev – polnih ljubezenske vročice, obljub, delovnega elana, energije, ki je tik pred tem, da se razprši, a vendar po nedoumljivih zakonih ohranja ravnotežje in moč – in tornadov, ki pustošijo po tradicionalnosti, malomeščanstvu, provincialnosti, vsakršnih kalupih in predvidljivi etiketi; in oko vseh teh tornadov, jasno in nepoškodovano, je bil zagotovo prav Wright: mož, oče, ljubimec, prestopnik, mentor, a najbolj in predvsem arhitekt. Poznamo ga zlasti po slovitem Guggenheimovem muzeju.
Kakšen je bil z drugih zornih kotov, nam skozi pripoved fiktivnega Wrightovega japonskega vajenca Tadashija razkriva ameriški pisatelj T. C. Boyle, ki je s knjigo Ženske (The Women, 2009) slovenskim bralcem prvič predstavljen v našem jeziku. Avtor znana dejstva o arhitektu spretno poveže v zgodbo, ki nas posrka v svoj svet; svet, v katerem so Wright in njegove ženske enkrat v nežni, intimni romanci, že v naslednjem trenutku pa postanejo neprostovoljni igralci v časopisnem »resničnostnem šovu«, imenovanem »podeželska vila ljubezni«. Ampak naj so bili odvetniki, novinarji, sodniki, podeželski kmetavzarji, zamerljive žene, krepostne gospodinjske pomočnice, bolestno zavistne in ljubosumne zavržene ljubice ali vračilo terjajoči upniki – »oko tornada« je pometel z vsemi. Zato, da se je po opustošenju iz prahu lahko dvignila nova veličastna zgradba. In še ena. In še ena.
Recenzija Bukla
T. Coraghessan Boyle (1948) je ameriški pisatelj z zavidljivim literarnim opusom trinajstih romanov in osmih zbirk kratkih zgodb, ki pa ga do zdaj v slovenščini še nismo poznali. Z Ženskami, njegovim predzadnjim romanom iz leta 2009, prihaja k nam v velikem slogu in z zanimivim konceptom. Ženske so namreč na resničnih osebah in dogodkih rekonstruirana, a v splošnem izmišljena biografija dela življenja znamenitega ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta (1867–1959), morda najbolj znanega po Guggenheimovem muzeju v New Yorku in po hiši Fallingwater, pod katero teče slap, perfekcionista po naravi, ki je skrbel za vsako najmanjšo podrobnost svojih del, hkrati pa si je s svojim razboritimi, strastnimi, nepremišljenimi in škandaloznimi ljubezenskimi razmerji precej zapletel svoje vsakdanje življenje. Poročen se je namreč pečal z novimi ženskami, jih razglašal za svoje »gospodinje«, potem pa jih sčasoma, tudi prek mnogih let, po viharnih ločitvah, končno le uspel poročiti. Pripoved se začenja leta 1924, ko v Wrightovo življenje vstopi črnogorska balerina Olga Miljanov, zaradi katere Wright vloži zahtevek za ločitev od temperamentne, tudi z morfijem zasvojene južnjaške lepotice Maude Miriam Noel, ki je bila deset let njegova ljubica, saj se njegova prva žena Catherine, s katero je imel šest otrok, ni hotela ločiti (vmes je njegova ljubica postala tudi Catherinina prijateljica Martha, ki pa je umrla nasilne smrti), zgodbo pa dobrih petdeset let pozneje pripoveduje Tadashi Sato, izmišljen Wrightov učenec, ki je bil v tistem obdobju pripravnik na Wrightovem posestvu Taliesin. Vrhunski psevdodokumentarni vrtinec časa in čustev, ki preskakuje v času in prostoru in skozi štiri dele, naslovljene po ključnih Wrightovih ženskah, ponuja podroben, silovit in mojstrsko izpisan uvid v njihova življenja ter medsebojna prepletanja, vas hitro posrka vase in izpusti šele po zadnji strani.
Samo Rugelj
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
