Ženske v temi

Založnik o knjigi

Težko pričakovan drugi roman Maje Haderlap, Ženske v temi, pripoveduje o življenju treh generacij žensk, o njihovi vpetosti v vsiljene in ponotranjene modele ter o boju za avtonomijo.

Ko Mira v avstrijski prestolnici sede v avto, da bi se odpravila na Koroško, ve, da jo čaka težka naloga: ostarelo mater Ani mora pripraviti na selitev iz hiše, v kateri je kot vdova z otrokoma našla zatočišče. Romanje v notranjost Mirinega otroštva je vračanje k dolgo zamolčanim življenjskih zgodbah prednikov.

Maja Haderlap pripoveduje o življenju treh generacij žensk, o njihovi vpetosti v vsiljene in ponotranjene modele ter o boju za avtonomijo. Tako kot avtoričin prelomni prozni prvenec Angel pozabe so tudi Ženske v temi hkrati družinski roman in roman o iskanju identitete in pripadnosti v sodobni družbi. To je zgodba o izgubi in krivdi, a tudi o znova najdenih bližinah.

o avtorici

Maja Haderlap – rojena leta 1961 v Železni Kapli, doktorica gledaliških ved, dramaturginja, predavateljica in svobodna književnica – je v svet literature stopila kot pesnica v slovenskem jeziku. Njeni pesniški zbirki iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, Žalik pesmi in Bajalice, napotujeta na mitske korenine in magično izrekanje, a dihata sodobno senzibiliteto in poetiko. Potem ko jo je slovenska kritika že spoznala in z nagrado Prešernovega sklada tudi potrdila kot pomembno pesnico v narojenem jeziku, je Maja Haderlap izpisala svoje prve nemške verze. A zadnja pesniška zbirka, langer transit (slovenski prevod dolgo prehajanje, Cankarjeva založba, 2016), objavljena več kot 30 let po Žalik pesmih, priča, da dokončne ločitve od maternega jezika ni. Pesnica je morala preiti dolgo pot, premagati predsodke in anateme in predvsem umestiti lastni habitus. Na tej poti je nastal tudi Engel des Vergessens (slovenski prevod Angel pozabe, Litera, 2012), roman o manjšinski skupnosti koroških Slovencev na družbenem obrobju, ki je nagovoril bralce v Avstriji, Sloveniji, Evropi in zdaj že tudi drugod z aktualnostjo vprašanj o pripadnosti in identiteti v sodobnih družbah. Za roman je prejela vrsto pomembnih nagrad: nagrado Ingeborg Bachmann, nagrado Bruna Kreiskyja za politično knjigo, književno nagrado rauris, nagrado prix du premier roman étranger v Franciji, nagrado Maxa Frischa in nagrado Christine Lavant.