Živa voda, Čas zvezde

Recenzija Bukla

Brazilska avtorica (1920–1977), rojena judovskim priseljencem iz Ukrajine, predstavlja s svojimi različnimi literarnimi eksperimenti – Blizu neukročenega srca (1944), Oblegano mesto (1949), Nekaj zgodb (1952), Družinske vezi (1960) idr. – enega od temeljev brazilske književnosti. V slovenščini pa ta dva kratka romana ponujata edino bližnje srečanje z njenim ustvarjanjem. Živa voda je dolg ženski notranji monolog, ki s svojo formo tudi od daleč ni podoben klasičnemu romanu. Z bogatimi metaforami ponudi intimno pripoved osamljene slikarke ter njena razmišljanja o smislu bivanja. Čas zvezde, ki je bil tudi ekraniziran, pa je med drugimi posvetila Schoenbergu in Stravinskemu, kar dokazuje njeno pripadnost abstraktni umetnosti, ne samo pisateljem, temveč tudi ­glasbenikom.

Renate Štrucl

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.