| Založba | Mladinska knjiga |
| Leto izdaje | 2014 |
| ISBN | 978-961-01-3066-6 |
| Naslov izvirnika | Animal Farm |
| Leto izdaje izvirnika | 1945 |
| Ilustracije | Peter Škerl |
| Prevod | Boris Grabnar |
| Urejanje | Andrej Ilc |
trda vezava
24,5 x 16,5 cm
490 g
136 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
britansko leposlovje
Založnik o knjigi
George Orwell (1903– 1950) je pisec, ki ga večina ljudi verjetno najprej poveže z romanom 1984 in s satirično alegorijo Živalska farma. Orwell si je vse življenje prizadeval za izboljšanje položaja zatiranih in prezrtih, o tem je brez zadržkov govoril v svojih žurnalističnih in literarnih besedilih.Glasno in pogumno je zagovarjal socialistična načela in obenem nasprotoval tako komunizmu kot izkoriščevalski kapitalistični miselnosti. Socialni angažma in značilni slog mu opravičeno podeljujeta status enega najpomembnejših družbenih vizionarjev in pripovednikov 20. stoletja.
V politični satiri Živalska farma je Orwell človeške lastnosti uspešno posodil živalim in na odličen način prikazal, kaj se zgodi, ko človek/prašič dobi oblast v svoje roke. Nekateri pravijo, da je pisatelj v romanu alegorično prikazal kvarjenje in propad socialističnih idej v času vladavine stalinizma v Rusiji, čeprav je avtor zanikal, da naj bi se roman nanašal na stalinizem.
Revolucija na kmetiji se začne pod vodstvom prašičev, ki so najinteligentnejši med živalmi. Živali pod njihovim vodstvom izženejo svojega lastnika – človeka, saj imajo dovolj njegovega izkoriščanja. Graščinska farma se preimenuje v Živalsko farmo in začne delovati po principu animalizma oziroma bratstva med vsemi živalmi …
Ilustracije za to izdajo je prispeval priznani in nagrajeni slovenski ilustrator Peter Škerl.
Recenzija Bukla
Klasična Orwellova metaforična »pravljica« za odrasle Živalska farma (izvirno je bila izdana 1945) je v slovenščini izšla že kar nekajkrat, zdaj pa so se pri Mladinski knjigi, podobno kot pri klasičnem slovenskem romanu Hlapec Jernej in njegova pravica, odločili, da jo kontekstualizirajo in interpretirajo še z videnjem priznanega slovenskega likovnega ustvarjalca. Priznani in večkrat nagrajeni Peter Škerl (tudi za knjigo Močvirniki) nam s črno-belimi ilustracijami v Živalski farmi učinkovito in sugestivno približa grozeče ozračje na Graščinski farmi, kjer živali ugotovijo, da ne zmorejo več živeti na dosedanji način, in se zato odločijo zasnovati upor. Živalska farma za vse generacije bralcev.
Renate Rugelj, Bukla 101-102
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
