Bledomodra ženska pisava
Franz WerfelZaložba | Modrijan |
Zbirka | Nostalgija |
Leto izdaje | 2015 |
ISBN | 978-961-241-931-8 |
Naslov izvirnika | Eine blaßblaue Frauenschrift |
Leto izdaje izvirnika | 1941 |
Prevod | Anja Naglič |
Spremna beseda | Kristina Jurkovič |
mehka vezava
22 x 5 cm
160 g
108 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > ljubezenski roman
leposlovje > leposlovni roman
nemško leposlovje
Založnik o knjigi
»Zamotana zgodba nekega zakona«, »tragikomična povest sodobne zgodovine«, »vpogled v svet, v katerem kmalu ne bo več mogoče normalno živeti« − to so izseki kritiških ocen romana (ali novele) Bledomodra ženska pisava (Eine blaßblaue Frauenschrift, 1941) Franza Werfla. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je novela v mnogočem napovedovala vrsto literarnih del, ki jih danes uvrščamo v tako imenovano literaturo holokavsta. V ospredju novele je ljubezenski trikotnik med Leonidasom Tachezyjem, avstrijskim uradnikom na visokem položaju, njegovo mlajšo ženo Amelie Paradini, navajeno visokega življenjskega standarda, in Judinjo Vero Wormser iz njegove daljne preteklosti, v katero se je zaljubil pri štirinajstih. Po poroki jo sreča v nemškem Heidelbergu, kjer študira filozofijo. Obljubi ji poroko, potem pa jo zapusti in se vrne v svoje udobno zakonsko življenje, dokler nekega dne ne prejme pisma s prepoznavno bledomodro pisavo. V nabokovski maniri Leonidas svoj »zločin« izpove navideznemu sodišču.Opisi izmikanj in prevar Werflovih tako judovskih kot nejudovskih likov v soparnem ozračju vse bolj antisemitsko razpoložene Avstrije na pragu druge svetovne vojne so mojstrsko napisana kulisa osrednji Werflovi temi − napeto zasukani ljubezenski zgodbi.
Recenzija Bukla
Novela sodi med najboljša dela enega vodilnih nemških pisateljev. Odvija se na meščanskem Dunaju na pragu druge svetovne vojne, ko si je Avstrija še zatiskala oči pred nemškim šikaniranjem in preganjanjem Judov, čeprav so se tudi v njej že stezale lovke antisemitizma. Znajdemo se v razkošni vili, kjer Leonidas sprejema voščila ob svoji petdesetletnici. Med njimi je tudi pismo, ki zamaje temelje njegovega lagodnega meščanskega življenja in poruši njegov notranji mir. Leonidas se je namreč rodil reven kot cerkvena miš, veliki met na sam vrh dunajske družbene smetane pa mu je uspel predvsem zaradi njegove privlačnosti, elegance in »nadvse prilagodljive umetnosti posnemanja«. Kmalu po poroki z najbogatejšo dunajsko dedinjo se spusti v strastno afero z judovsko izobraženko Vero, ki ji obljubi zakon, nato pa jo brezsramno izkoristi in zapusti. Po dolgih letih se Vera vrne. Njena navzočnost in prošnja ga spomnita na vse kompromise, ki jih je moral in jih še vedno sprejema. Vera mu torej nastavi ogledalo, vprašanje pa je, ali se je zmožen zazreti vanj.
Kristina Sluga, Bukla 120-121
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.