Maniac
Benjamín Labatut
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka | Roman |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-01-8014-2 |
| Naslov izvirnika | The Maniac |
| Leto izdaje izvirnika | 2023 |
| Prevod | Vesna Velkovrh Bukilica |
trda vezava
21 x 15 cm
500 g
360 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
biografije in spomini
čilensko leposlovje
Založnik o knjigi
Avtor se je s prvencem Slepa luč uvrstil med najvidnejša imena novejše latinskoameriške literature, v svoji drugi knjigi pa se vrača k ambivalentni zapuščini genijev preteklega stoletja.
V družbi, obsedeni s tehnologijo, razvojem in stalnim napredkom, je kot eden najbolj drznih mislecev obveljal John von Neumann – eden od očetov atomske bombe, izumitelj teorije iger, snovalec osebnega računalnika in pionir umetne inteligence. »Najpametnejši človek 20. stoletja«, uresničitelj človekovih največjih sanj in obenem naših najstrašnejših nočnih mor nas je povedel na pot, na kateri se moramo slej ko prej vprašati: Ali smo v bitki proti strojem že izgubili?
»Mnogoplasten roman, ki se izmika definicijam. Labatut govori z jasnim glasom brez lažne pretencioznosti. Osvežujoče branje.« - Carlos Pascual
o avtorju
Benjamín Labatut (1980) je eno najsijajnejših imen novejše latinskoameriške literature. Rodil se je v Rotterdamu in odraščal v Haagu na Nizozemskem in Buenos Airesu. Zdaj živi v Santiagu de Chile in piše v španščini in angleščini.
Slepa luč je bila uvrščena v ožji izbor za mednarodno Bookerjevo nagrado, prevedli pa so jo v več kot trideset jezikov.
Recenzija Bukla
Po Slepi luči čilenski avtor Benjamin Labatut (1980) tudi v svojem novem hibridnem delu nadaljuje raziskovanje robov človekove genialnosti. V Maniacu (kakor so dali ime enemu prvih računalnikov) pod drobnogled s svojo metodo, pri kateri se vešče giblje med zgodovinskimi biografskimi podatki in pisateljsko domišljijo, vzame življenje in um ter ideje madžarskega znanstvenika in misleca Johna von Neumanna (1903–1957), »najpametnejšega človeka 20. stoletja«, ki je bil zraven tako pri razvoju atomske bombe kot pri začetkih umetne inteligence. Njegov portret, spisan večglasno s pomočjo njegovih različnih sopotnikov (in sopotnic), pa je uokvirjen s pripovedma o še dveh drugih genijih. Prvi je avstrijski fizik Paul Ehrenfest (1880–1933), ki je prijateljeval z Einsteinom ter pomembno prispeval k razvoju kvantne mehanike, potem pa v navalu depresije nekega dne ubil sina z downovim sindrom in zatem še sebe. Drugi pa je Južnokorejec Li Sedol (1983), nekdaj eden najboljših poklicnih igralcev igre go, ki pa je pred leti moral priznati premoč umetne inteligence. Briljantna knjiga o inteligenci – tako človeški kot umetni!
Samo Rugelj, Bukla 189
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
