Moj dan v drugi deželi

Založnik o knjigi

»Neredki so se, kakor hitro so me uzrli, obrnili na petah, seveda le za nekaj korakov, nato obstali in kot lisice čez ramo pogledovali proti meni, nakar sem bil jaz tisti, ki se jim je v loku izognil, da jim ne bi vlival strahu.«

Najtežje je biti prerok v domačem kraju. Osrednji lik velja za obsedenca, ki »ga ni obsedel samo en, temveč več, celo nešteto demonov«. Po poklicu je sadjar, ki s svojim preklinjanjem in zaklinjanjem v neobstoječem jeziku straši sovaščane. Ti ga izločijo iz svoje skupnosti, ob strani mu stoji le še sestra, ki opazuje njegov dar navezovanja stika z živalmi in je priča tudi njegovi preobrazbi ob jezeru, ki meji na »drugo deželo«. Tam ga kot prijatelja nagovori skrivnostni človek, ki ga sprejme takšnega, kot je. V tem trenutku ga demoni zapustijo, on pa se odpravi v drugo deželo, kjer lahko zaživi polno življenje. Knjiga govori o poetični preobrazbi, ki omogoča sobivanje, pa vendar vsebuje kanec uporništva in hudomušnosti, tako kot vsa Handkejeva dela. Handkejevo kratko in poetično novelo Moj dan v drugi deželi lahko beremo tudi kot protiutež obsežnemu romanu Moje leto v Nikogaršnjem zalivu.

O AVTORJU

Peter Handke (1942) je eden največjih živečih avtorjev na svetu. Za svoj izredno obsežen in kakovosten opus, ki obsega dramska besedila, filmske scenarije, poezijo in prozo, je leta 2019 prejel Nobelovo nagrado. Njegov slog je senzibilen, jezik izredno muzikalen in poetičen, prikaz dogajanja izostren in neizprosno iskren. Po materi ima Handke tudi koroškoslovenske korenine, Slovenija oziroma še bolj Jugoslavija pa v njegovih delih zavzema mesto pravljične »devete dežele«, ki jo avtor (pretirano) idealizira. V skoraj vsakem njegovem delu najdemo čudovite opise Slovenije, sam je tudi prevajal dela slovenskih avtorjev (Florjana Lipuša, Gustava Januša, Fabjana Hafnerja). V slovenščino je prevedenih več njegovih del.