Na prepihu

Založnik o knjigi

»Nekateri od nas si že desetletja delimo iste poti, dihamo isti zrak in povezani živimo v tem skopo odmerjenem delčku neskončnega časa.«

Knjiga izhaja ob stoletnici uradne rabe Knafelčeve markacije.

Začetek te avtobiografske pripovedi je postavljen v poletje leta 2020, v tisto na videz idilično obdobje po prvem valu epidemije, ki je pretresla nazorske in eksistencialne temelje vsega sveta ter postavila pod vprašaj tudi avtorjevo prihodnje delo. Zamajala je njegova četrtstoletna prizadevanja, obenem pa ga potisnila v stres, zelo blizu travmatičnemu. Celitev zadanih ran je Rugelj v različnih kombinacijah s svojimi bližnjimi našel v napol zavestnem, napol intuitivnem obiskovanju narave in tistih slovenskih gora, za katere v pol stoletja hribolazenja še ni našel časa. Z vsakim dnem, preživetim v vsestransko zdravilni naravi, se je z njega odluščila plast frustracij, ki so se nabrale čez epidemično pomlad. Ob tem je na marsikaterem pohodu naletel na samonikle ljudi, ki so tudi v teh časih znali iz narave potegniti nekaj zase. Konec poletja se je že počutil skoraj osvobojenega in ozdravljenega, potem pa sta ga zlovešči drugi val in vnovična karantena spet odpeljala v neznano.

Na prepihu je k(o)ronologija obdobja, ki je v temeljih načelo naš način življenja in dela. Obenem je tudi izrazito osebna, skoraj naturalistična izpoved podjetnika in založnika, ki se je, hočeš nočeš, brez zaščitnega jopiča, ki so ga bili deležni številni drugi, znašel sredi pandemične frontne črte. Energijske zaloge so izčrpane, zato se Rugelj po življenjski sok in odrešitev – skupaj z najbližjimi – odpravi v gore. Na prepihu je zgodba o boju – za preživetje, ki dobesednosti ne dovoli, da bi postala metafora.
– Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B

Zgodbo leta 2020 (in tudi naprej) nam je pisal koronavirus. In vendar je Samo Rugelj sklenil, da si bo knjigo o ultimativnem življenjskem prepihu napisal sam. Za dramatične padce – zaprtje knjigarn, bitko za poslovno preživetje in zoprn primer covida-19 – je poskrbel virus. Za vzpone, dejanske in metaforične, je Rugelj poskrbel sam. Tu so pohajkovanja po naravi z najljubšimi sopotniki, izzivi visokogorja, navdihujoča gorniška srečanja in užitki dragocenih trenutkov lahkotnosti, v katerih popusti tesnoba v prsih in misli postanejo spet svetle. Z vsem tem bralca napelje k temu, da v svoje spomine na annus horribilis doda tudi čudovite trenutke.
– Romana Dobnikar Šeruga, popotnica in urednica

 Nova knjiga pisatelja in publicista Sama Ruglja je izjemno razgiban, zanimiv in verodostojen dokument časa, ki ga naša generacija ne bo nikoli pozabila. Napisan je berljivo, na visoki intelektualni ravni, z odličnimi dialogi, hkrati pa je tudi vodnik in napotek, kako preživeti korono, se soočiti z omejeno svobodo in ob tem reševati samega sebe. S pomočjo Rugljevega pisanja boste lažje odkrili najlepše koščke Slovenije, pa tudi globlji smisel življenja in mnogo poti do notranjega očiščenja.
– Ivan Sivec, slovenski pisatelj

O avtorju

Samo Rugelj (1966) je dolgoletni slovenski publicist in avtor knjig s področja filma in založništva, v zadnjem obdobju pa se je premaknil proti izpovednim in leposlovnim knjigam, kot sta literarni potopis Triglavske poti (2018) in roman Resnica ima tvoje oči (2018), ki je bil nominiran tudi za kresnikovo nagrado. V svoje knjige pogosto vpleta osebno izkušnjo, ki jo skuša približati bralcu v biografskem (denimo Delaj, teci, živi) ali pa leposlovnem žanru (Na dolge proge). S knjigo Na prepihu pa je izpisal svojevrsten literarni hibrid, ki je po eni strani hvalnica moči narave, po drugi pa (samo)kritična izpoved človeka, ki v teh težkih časih dela na področju kulture in je postavljen pred preizkušnjo, da na novo premisli smisel svojega bivanja.