(Nes)končni modeli kratke zgodbe

Založnik o knjigi

»Prozna zbirka Sanje Mihajloviḱ-Kostadinovske (Nes)končni modeli kratke zgodbe je izšla pri skopski založbi Begemot, za katero se zdi, da dejavno vzpodbuja ustvarjalnost in izvirnost na področju te literarne zvrsti na makedonskem literarnem reliefu. Od leta 2016 namreč razpisuje natečaj za kratko prozo in prozno mikrofikcijo z naslovom Potujitve (Очудувања) in v posebni, istoimenski zbirki objavlja najboljša besedila, ki izkazujejo izvirnost sloga in pripovednega postopka ter domiselnost pri izbiri tem. Naslov seveda izhaja iz termina остранение Viktorja Šklovskega in, kot je v predgovoru prve (dvojne) edicije Potujitev zapisal njen urednik Andrej Jovančevski, napeljuje na neomejen spekter pripovednih postopkov, ki zaradi svežega in neobičajnega pogleda na snov izzovejo začudenje. V tej ediciji so se znašle tudi stvaritve Sanje Mihajloviḱ-Kostadinovske in prav nič nas ne čudi, da je kmalu za tem luč sveta ugledala njena prva prozna zbirka.

Že sam naslov zbirke kot tudi naslovi ciklov (Delikatesne zgodbe, Zoprne zgodbe, Nesrečne zgodbe …) in posameznih besedil (Čevapčiči s čebulo, Trepalnica v očesu, Povešene prsi …), ki po dolžini največkrat ne presegajo ene strani, odražajo domiselnost in igrivost avtoričine pisave. Knjiga vsebuje literarizirane modele kratkih zgodb, podane v slogu parodiranih priročniških opisov izbranih modelov, navodil in receptov za pisanje in branje te literarne zvrsti, ki zvenijo kot iskrive utemeljitve podobnosti med zgodbo in izbranim, pogosto čisto banalnim objektom iz neposredne resničnosti, kot npr. v zgodbi Sponka: »S takšno zgodbo lahko spnete svoje misli, da se ne razletijo na vse strani«. Prav ta nazorna razkritja podobnosti učinkujejo humorno, včasih tudi pikro in takrat spominjajo na ekstrakt literarne kritike, npr. v Ribi v akvariju: »Pravijo ti, da si se začel ponavljati, da se vrtiš v krogu.«

Slikovita in zgoščena besedila, ki ponekod prehajajo v aforizme, ponujajo vznemirljiv pogled na vrste pripovedi, ki bodo zagotovo razburkale bralčevo domišljijo.«

Namita Subiotto

o avtorju

Sanja Mihajloviḱ-Kostadinovska (1982) je docentka španske književnosti na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju. Za debitantski rokopis romana z naslovom 517 je leta 2015 prejela nagrado Novi! založbe Templum. Njena prva prozna zbirka (Nes)končni modeli kratke zgodbe ((Бес)конечни модели на расказот, 2018) je bila leta 2019 med najbolj branimi deli založbe Begemot, pri kateri je objavila še knjigo za otroke Sanjavček (Сонувалко, 2019). Nastopila je na več proznih festivalih, njene zgodbe so objavljene tudi v literarnih revijah in antologijah, tako v izvirniku kot prevodih v srbščino, angleščino in španščino. Ukvarja se z literarnim prevajanjem iz španščine in je aktivna članica makedonskega Društva prevajalcev in tolmačev (MATA).

o prevajalcu

Namita Subiotto (1972) je profesorica makedonskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se tudi s prevajanjem makedonskega in bolgarskega leposlovja. Za prevajalsko delo je leta 2014 prejela priznanje Lirikonov zlat za vrhunske revijalne prevode poezije iz makedonščine in bolgarščine, leta 2009 pa diplomo Bolgarske akademije znanosti in umetnosti za prevode bolgarskih literarnih del v slovenščino in medaljo Blaže Koneski Makedonske akademije znanosti in umetnosti za afirmacijo makedonske književnosti v tujini.