trda vezava
19,5 x 14,5 cm
170 g
71 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
O knjigi
Edina determinanta, ki obstaja kljub novodobnim dognanjem (neo) fizikalnih teorij še vedno najbolj izmuzljiva in nepredvidljiva, je čas. A še zdaleč ni več konstanta, torej enosmerni vektor, temveč vse bolj postaja prostor. Ki ga Dekleva poimenuje ustanova.
Ustanova kot bolnišnica. Ustanova kot računalniška korporacija. Ustanova kot mrgolenje mesta ali zgolj lapidarno življenje v glavi. Ustanova kot kafkovski blodnjak pisarn v kadarejevski palači sanj, v katero državljani pisarju Kerimu ubogljivo prinašajo v mape zložene sanje.
Recenzija Bukla
»Videz brezhibnosti ima ustanova zato, / da bi nesmisel absolutnega pos tal / absolutni nesmisel.« Vsaka vrstica vsake pesmi je stališče. Samostoječa pripoved. Manifest. Izjava. Milan Dekleva je intenziven. Neizprosen, natančen, v enem zamahu objame zgodovino, intimno, sedan jost, človeka in sistem s široke perspektive časa. Čas kot naš skupni prostor, seštevek tu in zdaj, ki ima vedno zgodovino in zaledje, detajle in vezje. Poimenuje ga ustanova. Ta je lahko korporacija, gospodarski ali politični sistem. Tudi naš notranji prostor intime ali domiš ljije. Poziva nas k budnosti tega, kar nas določa, uokvirja, nam daje tempo, nas jezi, žalosti. Drama duše, kot sam pravi poeziji, je razpeta med čutom in čustvom, domačnostjo in tujostjo v nas in okoli nas.
»Pesnik z ironičnim naklonom, ki ga pogosto obarva s tonalitetami groteske, tudi sarkazma, vztrajno slači nova cesarjeva oblačila tako sveta kot slehernika,« je v spremeni besedi napisal letos preminuli pesnik Milan Vincetič. Nikakor enostavno, toda nujno branje.
Jedrt Jež Furlan, Bukla 138-139
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Torzo / Torso / Torso pesmi / Gedichte / poems: Lidija Golc; kipi / Skulpturen / sculptures: Franc Solina 12,00 € Dodaj v košarico
