Homunkulus

Recenzija Bukla

Knjižni prvenec mladega prevajalca in pesnika (1984), diplomiranega filozofa, francista in biologa, ki se ne loteva le poezije, ampak tudi proze in kot član gledališke skupine Preglej dramskih besedil. Marekova zbirka je zanimivo zastavljena, skoznjo se kot rdeča nit vije večno zmuzljivi Hari, ki je hkrati vse in nič od tega, za kar se izdaja, resnično pravi homunkulus. Če Hari ni poet, ni malik, ni oko in ne uho ter ne jezik in ne rekrut, kdo pravzaprav je? Morda pesnikov alter ego v vseh mogočih pojavnih oblikah ali smo Hari kar mi vsi? Če je avtor želel poroditi več vprašanj, kot ponuditi odgovorov, mu je nedvomno uspelo. Marekove včasih ironične, drugič humorne pesmi, ki jih še podkrepijo preproste rime kot na primer v pesmi Tovariš: »Hari je pustil svoje / tovariše na cedilu. / Opustil je velike boje / in cepnil na biokilu«, imajo sicer dobre nastavke, vendar bi si ob branju želela občutiti več pesnika in manj Harija, razen, spet, če Hari ni kar pesnikov alter ego? In smo ponovno na začetku.

Kristina Sluga, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.