Kalende
Milan Vincetičtrda vezava
20 x 14,5 cm
190 g
71 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
"Kakšna sta torej svet in čas, ki ju priklicujejo Kalende? Marsikaj nam o času pove že motto Jorgeja Luisa Borgesa, ki nas uvede v zbirko: "Čas je spomin in čas je pozaba." Čas, s katerim se srečamo, je tako dvojni čas, je takšen, ki ohranja, in takšen, ki briše." Odlomek iz spremne besede Petra Semoliča
Recenzija Bukla
V središču zbirke je, kot pove že naslov, Luna. Latinska beseda calendae je v starorimskem luninem koledarju označevala prvi dan v mesecu oz. dan prvega luninega krajca. Z arhetipskim simbolom Lune se pesnik naveže na mitični čas, ki je po Borgesu čas spomina in pozabe. Gre za svet, v katerem so združeni vsi časi in prostori. Zato ni nenavadno, da so ob resnične osebe (van Gogh, Coco) postavljene izmišljene oz. literarne (Nora, Ana), da v realno vdira čudežno in da temu sledi tudi pesniški jezik, ki izumlja nove besede, hkrati pa poezija kot celota ostaja nedorečena. V ciklu Mlada luna, ki je v celoti posvečen ženskam, je opaziti še eno rdečo nit avtorjeve literature – erotiko, to radoživo in igrivo osmišljevalko življenja ter hkrati temačno pogubiteljico.
Kristina Sluga, Bukla 126
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.