Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kar dopuščajo čuti

Robert Simonišek
Kar dopuščajo čuti
22,99 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Mladinska knjiga
Zbirka Nova slovenska knjiga
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-01-5770-0
Leto izdaje izvirnika 2020

Tehnične lastnosti
trda vezava
20 x 14 cm
112 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Kako ubesediti izpraznjenost, alienacijo, bolečino, hrepenenje po ljubezni, po drugem? Na ta vprašanja odgovarja nagrajeni pesnik robert Simonišek z besedami, ki utelešajo predbesedno stanje: »Brez nekaj gramov ljubezni bi odnehal.«

Robert Simonišek, sicer doktor umetnostne zgodovine, Rožančev nagrajenec za esejistiko, pisatelj, si je kot pesniški ustvarjalec v teh pesmih drznil največ. Od »katalogiziranja« je prešel k »avtoportretiranju« in dosegel goloto – kako danes izpisati, nepretenciozno, brez načrta, koncepta, brez drsenja po prepoznanih, utečenih, vodilnih valovih loma stanja sodobne družbe in posameznika v njej, čustvovanje, stik s svojo osjo, kako najti jezik in kako to preliti v poezijo. Bolj kot zunaj se v pesmih razkrije nevidno in neslišno, tisto, kar je toliko individualno, intimno, da je, takoj ko se ujame v pravšnje besede (seveda tudi razuma), že obče, človeško. To so primarna čustva, občutenje v duši. Potrpljenje in motrenje. Vsak vdih, vsak poskus pesmi je ponujena roka, ki »ustavljenemu življenju« skuša pomagati prestopiti mejo.

Recenzija Bukla

Pesmim te zbirke je treba prisluhniti v globoki notranji tišini, da se zaslišijo besede, ki se kot razdrobljen dragulj razletijo po papirju. Izrisujejo tankočutne impresije zabrisanih podob sveta, zrahljane perspektive, v barvah, ki izginjajo v mehkem somraku polzaprtih oči, sob, v katerih se temni, dneva, ki ugaša na izpraznjeni ulici. Toda odmik v pridušeno atmosfero osame vrtov poezije je navidezen, je zgolj portal prehoda v svet, kjer se bralcu drugače izostrijo čuti, da se odstre prikrito, znova osmisli razbito, da čustva znova zaplapolajo kot zmaj v močnejšem sunku vetra. Pesnik je tankočuten trubadur, mojster ustvarjanja brezimnih prostorov, kovalec tihih besed, prisluškovalec nočnemu vetru, ki črke rahlja v nova zaporedja in iskalec prikritega – kar dopuščajo čuti.

Maja Črepinšek, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...