Kažipot brezpotij

Recenzija Bukla

Avtor ponuja pesniške pašnike, na katerih opazuje metafore ovac in krav. In še mnogo več – povodi za pesnjenje so namreč basni in miti, veliki pesniki (Murnu se pokloni že na začetku zbirke), morda tudi nespečnost; razmišlja pesnik, ki svoje misli zapakira v prepoznavno formo. Pesmi so kot frfotanje metuljevih kril, saj vsaka »flafuta sem in tja, preflafuta srečno«. So nežne, a polne pomena. Najpogosteje se v njih spreletavajo podobe živali, narave, ljubezenskega hrepenenja in, kot največje nasprotje življenja, tudi smrt. Brezpotja so zrelo pesniško delo, v katerem poti ne vodijo nikamor drugam kot v neskončnost.

Tina Škrajnar

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.