Kot suho zlato
Marko KravosZaložba | Mladinska knjiga |
Zbirka | Nova slovenska knjiga |
Leto izdaje | 2017 |
ISBN | 978-961-01-4580-6 |
Leto izdaje izvirnika | 2017 |
Spremna beseda | Ivo Svetina |
Urejanje | Nela Malečkar |
poltrda vezava
21,5 x 13,3 cm
130 g
95 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
V pesniškem zalivu nove zbirke Marka Kravosa vznikajo valovi enakomerno in urejeno: razporejeni so v šest razdelkov, v vsakem od njih je po dvanajst šestvrstičnih pesmi.
Sicer pa kot pri morskih valovih, vsaka ima svoj značaj, svojo pojavno in pojmovno konstitucijo. Skupni imenovalec jim je Kravosov posluh za vetrove in tokove, da preko njih doseže obalo in bralca.
Pesmi s slanico iz zamolklih globin, a vrh vsakega vala pena očaranosti in razburjenja s svetom.
So verzi bolj trpki, pikri ali bolj lahkoživi kot nekoč?
Veliko je odvisno od brežine – bralca, kamor val prileze, od njegovega zaznavnega in čutnega polja.
Najbolje, če bi jih prebirali zjutraj, opoldne, ob zarji in mraku zvečer ter v trdi noči: tako se bo ob njih svetloba vedno drugače lomila. Po malih zalogajih jih je treba okušati, ker so vtisi in arome močni.
Zato je pesnik zastavil zbirko kot mediteranske prigrizke in tako tudi označil razdelke. Knjiga pesmi, ki je symposion: pojedina z duševno in meseno hrano.
Marko Kravos (1943) objavlja pesmi, tako lirske kot epske, in fantazijsko prozo za otroke in odrasle. Prevaja iz italijanščine, tudi iz narečnih izrazov, iz španščine in srbohrvaščine. Njegova dela so prevedena v preko 25 jezikov. Izdal je 16 izvirnih pesniških zbirk in 4 izbore iz svoje poezije. Osem njegovih pesniških knjig je prevedenih v italijanščino, običajno z objavo vzporednega slovenskega izvirnika.
Recenzija Bukla
Nova zbirka samoniklega tržaškega pesnika je grajena izjemno premiš ljeno; razdeljena je na posamezne cikle, vsak od njih pa združuje dvanajst šestvrstičnic, sestavljenih iz treh dvovrstičnih kitic. Posamezne cikle uvajajo tipični mediteranski obroki, denimo »oljčno olje s kruhom, kozarec črnega«, s čimer avtor ne poskrbi le za duha, ampak tudi za meso. Oboji užitki pa so odmerjeni skrajno premišljeno – kot suho zlato. To pa zato, kot ugotavlja v spremni besedi Ivo Svetina, ker želi Kravos v današnjem svetu podob besedam vrniti pomen. Vitalistične Kravosove pesmi največkrat upesnjujejo impresije iz narave ali vsakdana ter v povsem nedolžno humoren, besedno igriv, včasih malce bodikav zapis ujete erotične trenutke. Ker so pesmi nenaslovljene, zadnja beseda posamezne pesmi pa je hkrati ključ do razumevanja njene celote, spominjajo na uganke, zato bralca pogosto vračajo k prebranemu.
Kristina Sluga, Bukla 134-135
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.