Krošnje nebes

Recenzija Bukla

Avtorica prvenca skrbno odbira besede, pazi, da zven pomeni in pomen zveni, in tudi ne olepšuje, ker ve, da so besede včasih pelin ali kot zapiše: »Ko rezilo zrak prereže, / se koža naježi in strah pribeleži. / Ta švist je tih in je pošasten. /.../ Naravnost in natančno. / Zadane beseda, ne nož. / Nož beseda.« Pri tem najbrž ni nepomembno, da je v vsakdanjem življenju direktorica podjetja za strateško komuniciranje in predstavnica za odnose z javnostmi; torej ves čas tako ali drugače vpeta v svet besed. Šašek v glavnini pesmi razgalja Žensko dušo: raziskuje, kaj čuti kot mama, žena, hči, ljubimka, prijateljica, odstira strahove in hrepenenja, hkrati pa pronicljivo opazuje svet okoli sebe.

Kristina Sluga, Bukla 140

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.