Lačne zarje:

Recenzija Bukla

Borut Kardelj se pravzaprav sploh ni rodil. Kot sin Pepce Maček in Edvarda Kardelja ni imel registriranega rojstva, spremenjena pa je bila tudi njegova identiteta. Travmatične vojne podobe, vseprisotnost smrti in zabrisane korenine so nepogrešljivi del njegove poetike. Pesmi preletavajo črne ptice in v njih prežijo mačke spomina, ki se v intenzivnem podobju popotnika spogledujejo z Lorco. Poezija \"samote in praznine\" ubere tu in tam tudi kak optimističen ton in s tem vliva upanje. Knjiga vključuje tako ponatis njegove posthumno izdane pesniške zbirke Lačne zarje kakor tudi izbor pesmi iz zapuščine z naslovom Velik temen val. 

Tanja Petrič

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.