Ljubezni

Recenzija Bukla

\"\\\'Retorika ljubezni\\\' je univerzalna tema, ki ne potrebuje kulturnozgodovinskega komentarja,\" zapiše Marko Marinčič v spremni besedi k Ovidijevim Ljubeznim, ki so nastale v letih 25-15 pr. Kr. V Ljubeznih pesnik podaja natančno in predvsem čutno sliko ljubezenskega življenja svojega časa, toda enkratno umetniško vrednost dobijo šele z ljubezenskim paradoksom, ki ga Ovidij gradi na nasprotju med vsebino in formo. Povsem trivialne in humorne ljubezenske situacije upesnjuje z žlahtnim elegijskim verzom. Ljubezni so v tri knjige razdeljen \"ljubezenski roman\", v katerem bralec sledi kronološko urejeni poetovi ljubezenski zgodbi. Lirski subjekt pa je le pogojno avtobiografski - nemalokrat \"pevec\" bralca opozori na fiktivnost, ki daje ljubici Korini kot osrednjemu ženskemu liku (le) literarno identiteto. Pogosto se Ovidij v korespondenci z epom in tragedijo ironično spogleduje s (preteklo) pesniško tradicijo. Pesnik, vselej ranjen od Kupidove puščice, razkriva svetove iskanja, zapeljevanja, trpljenja in naslade velike ljubezni, ob tem pa ostaja nepoboljšljivi ženskar. 

Tanja Petrič

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.