Metamorfoze IV.–VI.

Založnik o knjigi

Publij Ovidij Nazon (43. pr. n. št.–17. n. št.) se je v svetovno literarno zgodovino zapisal tako s svojo poezijo kot s pretresljivo usodo. Na vrhuncu pesniške slave, leta 8 n. št., ga je, domnevno prav zaradi njegovih ljubezenskih pesmi, zadela Avgustova obsodba na izgnanstvo v zakotne Tome ob Črnem morju. Njegove Metamorfoze veljajo za eno temeljnih mojstrovin antične poezije, iz katere se je napajala ne le antična, ampak tudi vsa poznejša svetovna literatura pa tudi filozofija in upodabljajoča umetnost. Pesnik v dvanajst tisoč verzih, zbranih v petnajstih knjigah, opeva okrog dvesto trideset mitoloških preobrazb. Prvi triadi (I.–III.), ki je izšla pri založbi Modrijan, sledi druga triada (IV.–VI.) v mojstrskem prevodu Barbare Šega Čeh in z virtuoznimi ilustracijami Franca Kavčiča (1755–1828).