Moje življenje je moja revolucija

Recenzija Bukla

Napisal je pet pesniških zbirk in vrsto publicističnih esejev, vse ključno avtorsko delo Jaše Zlobca (1951–2011) pa je zdaj zbrano v obsežni knjigi, ki tudi z naslovom Moje življenje je moja revolucija (sicer angleški naslov zapisa v Tribuni iz leta 1972) namiguje na njegovo politično udejstvovanje, predvsem v mladostnih letih, ko je bil eden od idejnih vodij študentskega gibanja. Prvih 330 strani zajema vse pesmi. Spremno besedo z naslovom Poezija žalosti obstajanja je napisal Miklavž Komelj, ki najde v Mladem jutru osupljivo pesnikovo napoved lastne smrti, in čeprav so verzi tematsko raznovrstni (posebej zanimivi so tisti, v katere se prikrade sin), jih povezujejo bolečina, strah, ironija, pa tudi samoizpraševanje, izpraševanje fantazem in avtoritet. Zlobec je bil tudi poslanec v državnem zboru in veleposlanik, toda pomenljivejši od kasnejših publicističnih tekstov so zgodnejši, ki jih je v duhu časa pisal brez dlake na jeziku, v dnevnopolitičnem tonu in predvsem (v Mladininih kolumnah) z uporabo psevdonimov: prva in sila priljubljena je bila »aktivistka« Džuli Šviga, drugi, malo kasneje, pa je bil Fatalist Jakob. Spremno besedo za drugi del je pripisal Zdravko Duša.

Žiga Valetič, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.