Negotovosti navkljub
Katarina Gomboc
| Založba | Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - revija Mentor |
| Zbirka | Prvenke |
| Leto izdaje | 2018 |
| ISBN | 978-961-7010-27-5 |
| Leto izdaje izvirnika | 2018 |
mehka vezava
70 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Katarina Gomboc, rojena jeseni 1993, živi in ustvarja v Ljubljani. Jezik poezije je eden izmed jezikov, ki jih govori, je njen način izražanja tistega, česar ji ne uspe izreči skozi vsakdanji govor. Ob predanosti književnosti je tudi jezikoslovka; rusistka in slovenistka. Jezik je tista manifestacij misli, katerega meje najraje odkriva.
Zbirka s posebno rahločutnostjo in pozornostjo razpira pomembne nadrobnosti na poti v gotovost: srčnost, človečnost, sočutje, notranje zrenje in nezadržno zorenje, odhajanje v neznane oddaljene pokrajine in vračanje k ljubim osebam. Njene pesmi nimajo stalne oblike, prosti verz se prilega vsebini, ki je zdaj detajlno usmerjena (kratki, vsebinsko polni verzi), zdaj panoramsko razširjena (dolgi, prozni verzi); morda tudi zato, ker pogosto zajema osebno (intimno) preizpraševanje širšega (družbenega) konteksta. Zbirka Negotovosti navkljub prinaša bivanjsko, razmišljujočo, globoko iskreno in družbeno kritično poezijo, s katero tvorka (ne brez dvomov in strahu) išče lastno identiteto in najde svoj izraz ter na svoj (navdihujoč) način obračunava z vrojenim in privzgojenim.
Recenzija Bukla
Katarina Gomboc (1993) objavlja pesmi in druge zapise pri založbah LUD Literatura, Koridor, Air Beletrina in na svoji spletni strani. Leta 2017 je bila prejemnica nagrade Festivala mlade literature. Po izobrazbi je magistra profesorica slovenščine in ruščine. Njene pesmi so bile prevedene v češčino, angleščino in ruščino. Poletje, mesta, osamljenost, votlost, o moških, ki jih del prebivalstva vidi kot šibke, pedre, hm, ali pesnike, o zvestobi, o tem, kako je prečrtala Sirijo kot turistično destinacijo, o otrocih, dvojini, lastni poziciji v svetu so, če na hitro strnem, teme pesmi v tej zbirki. Vsebina prevladuje nad obliko, pesmi so napisane v prostih verzih. Brala sem jih kot zgodbe. Katarina Gomboc je disciplinirana, stroga do sebe, rahločutna, čuječa: »Kot me je učila mama – počasi in s potrpežljivostjo in tudi s krvjo. Kot je rekla – naj pišem, ko bo težko.« Pesmi se razprostirajo v treh sklopih, je zapisala avtorica spremne besede. Označila jih je z iztočnicami avtorice: Globoko v meni / je votlo poletje (strah, dejavnost, nezavedno), Človeško srce lahko poči / čeprav je iz mišice (pogled se odpre v svet) in Dvojino sem osvajala / kakor samouk bližine (samost, bližina, krutost, nasilje). V zadnji pesmi v knjigi Živeti med drugim zapiše: … ljubiti do onemoglosti / preboleti poletje / ki je odšlo / biti tu / nikdar do konca spoznati / zakaj prav jaz / živeti dalje /negotovosti navkljub / dvomiti o samoti / vztrajati v dvojini / verjeti v pisanje / do konca / verjeti v pisanje.
Jedrt Jež Furlan, Bukla 146
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
