Oboki tihe svetlobe

Recenzija Bukla

Novomeščan Trobiš je znan ustvarjalec v dolenjskem kulturnem prostoru, z bogatim pesniškim opusom, ki obsega več kot dvajset zbirk. Temeljne prvine njegove avtorske pisave tudi v zadnji zbirki ostajajo enake. S poezijo skuša zapolniti vrzel oziroma duhovno praznino, v katero je ujet sodobni svet. Trobiš pravi, da je človek vse preveč zazrt v minljivo, »a naši pogledi so obrnjeni / naravnost ali navzdol«. Človeku skuša pomagati, da bo v sebi znova našel harmonično ravnovesje in gledal (tudi) navzgor. Kot lirski subjekt, ki stremi k nebu, zvezdam, harfam vesolja, angelom – simbolom transcendence, večnega in svetega.

Kristina Sluga, Bukla 137

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.