Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Oče, tvoje oči gorijo

2012-2016
Ivo Svetina
Oče, tvoje oči gorijo
19,00 € 19,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,57 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Beletrina
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-284-338-0
Spremna beseda Tanja Petrič
Urejanje Špela Pavlič

Tehnične lastnosti
trda vezava
21 x 17 cm
300 g
117 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

O knjigi

Ivo Svetina (1948) je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izdal je 30 pesniških zbirk in napisal več gledaliških iger, pravljic ter esejev o poeziji in gledališču oziroma dramatiki. Med drugim je prevedel mite južnoameriških Indijancev, Tibetansko knjigo mrtvih in Tri tibetanske misterije. Prejel je več nagrad, med njimi leta 1976 zlato ptico za pesniško zbirko Botticelli, nagrado Prešernovega sklada (1987) za zbirko Péti rokopisi, štirikrat nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (1987, 1992, 1996 in 2010), Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2005 za Lesbos, leta 2010 pa še Jenkovo nagrado za zbirko Sfingin hlev. Od 10. decembra 2014 je predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Naslovna sintagma Svetinove nove pesniške zbirke Oče, tvoje oči gorijo bralca popelje vse do Knjige očetove smrti (1990), ki se konča tam, kjer se pričujoča zbirka (ponovno) začenja – sled soli, ki zaskeli v očesu, spet zagori v ognju. Pesnik, tudi že v vlogi starega očeta, se nenadoma sam znajde v vlogi izpričevalca sedanjega, bilančnika preteklega in vizionarja prihodnjega (ne pa tudi za-smrtnega) časa. V petinšestdesetih pesmih s homogeno in kompaktno lirično strukturo se pesnik sooča z identifikacijo in prepoznavanjem očeta po imenu, figuri in vlogi v sebi samem. V slogu Svetinove poetike gre za pesniški dialog tako z okruški sumerskega epa Enuma eliš in drugimi mitskimi referencami kot tudi z zgodovinskimi in sedanjimi katastrofami zahodne civilizacije, ki se zrcalijo na kulisi osebne biografije.

Recenzija Bukla

Če se je Svetina v Knjigi očetove smrti (1990) soočal z izgubo očeta, v novi zbirki temeljito preizprašuje lastno vlogo očeta in tudi že starega očeta, pogosto z (bolečim) zavedanjem, da je to hoja po samotni poti, večni krogotok, ki posameznika vodi k njegovemu začetku ali k prapočelu sveta: »Med sinovi in očeti, med bogovi in prividi,/med miti in zgodovino: vse je premešano, nihče več/se ne spominja začetka: je sploh bil?/Ni mar njegovo pravo ime konec?« Lirski subjekt kot pričevalec sedanjega, (samo)izpraševalec preteklega in neumoren iskalec »resnic« prihodnjega časa na ozadju osebne zgodbe, torej zgodbe biološkega očeta, z vrsto mitskih referenc, religioznih prispodob (predvsem iz starodavnih orientalskih religij), estetskih podob, skratka skozi izrazito zgoščen jezik izrisuje vlogo očeta kot mitske in narodove figure.

Kristina Sluga, Bukla 140

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...