Pesmi o Jutrovem

Recenzija Bukla

Eterični, eksotični portreti opisi orientalk, ki s svojo lepoto uročijo moškega, ki jih najdemo v Hugojevih Pesmih o Jutrovem, so ob izidu leta 1829 mlade dobesedno opijanjali. Pesmi so našle pot tudi do naših krajev (Matija Čop je imel izdajo iz leta 1831), za njihovo prepričljivost, ki kar nekajkrat streže tudi s precej nasilnimi trenutki (recimo kot ceno ljubosumnosti), pa je bolj kot obisk tistih krajev, zaslužen neki poletni sončni zahod, ob katerem je Hugo dobil navdih. Orient je bil takrat namreč množični vir umetniške inspiracije. Prefinjeno.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.