Pesmi za tiho branje

Recenzija Bukla

V začetku poletja je komaj petnajstletna Manca Bertoncelj izdala svojo prvo pesniško zbirko. Prve stihe, ki so po eni strani tako polni upanja in že v naslednji kitici tako kruto realni: »Prišel je, / tih in sam. / Prišel je prav do vrha gore / in se vprašal: »Kam?« / Potem sledil je soncu, / čez hrib in med drevesa, / šel je po svetlobi, / dohitel nebesa. / Od takrat na zemlji / je življenje eno manj; / a od takrat na nebu, / več resničnih sanj«, je opremila tudi z lastnimi ilustracijami. Zrele pesmi, ki segajo prek stereotipnih motivov najstništva, odlikuje smisel za ritem in avtoričino bogato besedišče. Svoje umetniško udejstvovanje bo nadaljevala na Umet niški gimnaziji v Ljubljani, kjer bo zagotovo še naprej nizala uspehe.

Vanja Jazbec, Bukla 125

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.