trda vezava
21 x 14 cm
440 g
271 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
azijsko leposlovje
Založnik o knjigi
Upor in borba proti neskončnemu razčlovečenju. S tem stavkom iz enega od mnogih intervjujev z najpomembnejšim sodobnim južnokorejskim pesnikom Ko Unom bi lahko zasilno zajeli številne tokove njegovega izjemnega opusa. Ko Un je napisal in izdal več kot 135 knjig, največja pesnitev pa je njegovo življenje samo. Poleg poezije, ki predstavlja srž njegovega ustvarjanja, je pisal tudi romane, eseje, razprave in mjuzikle. Je avtor monumentalne, doslej nezaključene pesnitve Deset tisoč duš. Pesnitev, ki obsega že trideset zvezkov pesmi, je posvečena izbranim ljudem, ki jih je Ko Un srečal v svojem življenju. Ko Un s svojimi pesmimi ni le pričevalec južnokorejske usode, marveč obenem daje glas številnim drugim kulturam Azije. V pričujočem izboru, ki je nastal v sodelovanju z avtorjem, predstavljamo v prvi vrsti pesmi iz zadnjih dvajsetih let pesnikovega ustvarjanja.
Ko Un se je rodil v okupirani Koreji leta 1933 in se s krutostjo življenja srečal že v rosnih letih. Maternega jezika se je moral naučiti naskrivaj, pri osmih letih pa je že znal brati tekste v klasični kitajščini. V času korejske vojne je bil mobiliziran, a je še pred koncem vojne vstopil v budistični red in postal učenec meniha Hyo-bonga. Naslednje desetletje življenja je bilo zaznamovano z zenovsko meditacijo in potovanji. Leta 1958 je izdal svoj prvenec z naslovom Tuberkuloza. Leta 1962 je zapustil budistični red in štiri leta zatem izdal svojo drugo pesniško knjigo Obmorske pesmi. Po smrti delavca Jeon Tae-Ila, ki se je v protest diktatorskemu režimu zažgal leta 1970, je Ko Un postal tudi aktivist in govornik ljudstva. Zaradi svojega aktivizma je bil večkrat zaprt, prvič leta 1974, pozneje še trikrat. Ko Un je znan po svojih prizadevanjih za združitev obeh Korej. Leta 1989 je bil predsednik komiteja za srečanje pisateljev Južne in Severne Koreje. V devetdesetih letih je končno dobil potni list in od takrat naprej redno potuje po svetu. Njegova besedila so prevedena v dvajset jezikov.
Recenzija Bukla
Eno najbolj prijetnih presenečenj med letošnjimi izdajami poezije je prevod zbirke Pišem v zrak, v kateri je avtor, korejski pesnik Ko Un, zbral pesmi zadnjih dvajsetih let, ob slovenskem izidu pa obiskal tudi naše kraje. Za njim je zahtevna preteklost, ki se odraža tudi v verzih, toda kitice kot da iščejo spravo s tragičnostjo, kot da hlepijo po nežnem preseganju bolečine, ki se je za mladega Una začela med korejsko vojno; takrat je izgubil bližnje, nato pa se je zatekel v meništvo, politični aktivizem in nekje vmes tudi v lepoto poezije. Prosta forma prenese več blagosti in liričnosti, kot smo ju morda našli poprej, v neponarejeni človeškosti se namreč nevsiljivo in v naravnem zamahu zrcalijo obrisi daoistične filozofije, budizma in drugih bivanjskih nazorov Vzhoda, medtem ko Un hkrati pove, da stremi k življenju brez konceptov ter k opijanju s poezijo. Narava je vselej blizu, blizu pa je tudi polnost Niča. »Današnja noč je morala biti pred 1500 leti. / Zvok flavte razpara nikogaršnje srce. / Začara luno na njeni poti, / da zastane in napeto prisluhne / času, ki ga ni. / Potem zvok flavte poneha / in tudi luna zbledi. / Nobenih sovraž nikov, nikjer.« Sijajna knjiga za počasno srkanje prihaja v dvojezični, korejsko-slovenski izdaji.
Žiga Valetič, Bukla 125
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Srebreniški inferno Pismo iz Bosne za Danteja Alighierija 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico