Pogovori z nikomer

Recenzija Bukla

Zbirka ciklusov elegantnih, sofisticiranih pesmi zbuja občutek, kakršen prevzame tenkočutnega opazovalca pred umetnino klasične lepote, izhajajoče iz skrivnostnega, brezčasnega bistva harmonije, iz božanske skladnosti zvenenja strun vesolja. Pesnikov glas ubesedi tišino vizualnih podob, potopi se v odmev Brueglovih zimskih slik, razkrije tančice občutij, ki jih izbrane likovne umetnine budijo v opazovalcu, lovi begotne misli, ki se vrtinčijo ob poslušanju Bachove glasbe, povabi v razmislek o minljivosti in tem, kar za vsem ostane. Pesmi plemeniti bogastvo asociacij, fragmentov, citatov, polcitatov in parafraz velikanov, med katerimi odbleskajo Pascal, Strniša, Vodušek, Chantron …, in antični avtorji, bogovi, junaki ter miti, ki brezčasno odmevajo v sodobnost. Pesnik lahkonogo prestopa omejitve časa, poda se v notranjost pesmi, nato pa dlje in više, v nebo, v zarjo, v sončni zahod in med oblake. Premišljena poezija slavi lepoto, ki je večja od enega samega človeškega življenja, v katerem jo okušamo. Na estetsko doživljanje hkrati nenehno plasti ravni prevpraševanja o bivanju, o tem, kaj sploh pomeni »sem« in »si« in »sva«. Branje za sladokusce zaključuje spremna beseda Alena Širce, ki nudi zgoščeno, natančno, ostroumno, razgledano, premišljeno in občuteno sobranje poezije.

Maja Črepinšek, Bukla 155

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.