Poljub ogledala

Recenzija Bukla

Nataša Velikonja »iz vsega naredi zgodbo«. Od proznih miniaturk jo loči le formalna struktura. »[M]oje srce je kljuka, zatakne se in / potem vleče za seboj vso kramo,« pesnica metaforično opiše postopek ubesedovanja, z njim pa določa tudi tematiko. Vse, »kar ji pride na pot«, pošteno pretehta in »razkosa«, zato ni angažirana lezbična »scenska« pesnica, temveč družbeno kritična avtorica, ki reflektira sodobno stanje na »vseslovenski sceni«. Poljub ogledala ni le narcisoidni poljub lastnega odseva v njem, temveč stik z okoliško »tujostjo«, ki jo le-to zaobjame.

Tanja Petrič

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.