Razgaljanje tišine

Recenzija Bukla

Charles Simic (srbsko-ameriški pesnik) se je rodil leta 1938 v beograjski meščanski družini, ta pa je leta 1954 emigrirala v Združene države Amerike. Je dobitnik številnih uglednih literarnih nagrad. Pričujoči izbor pesmi iz štirinajstih zbirk je uredil in prevedel Tomaž Šalamun. V spremni besedi je Aleš Debeljak med drugim zapisal, da je slovenska objava s časovnega stališča za priznanje velikemu pesniku nekako pozna; Šalamun pa je dodal, da »danes na pesniškem nebu Amerike med živimi najbolj žarita dva kralja: John Ashbery in Charles Simic – sta najbolj prevajana živa ameriška pesnika«. V eseju (Hvalnica norosti) pesnik pravi: »Moj dragi bralec, kaj ne vidiš? Življenje bi bilo povsem brez smisla, če ne bi jaz, pesnik, prišel in ti povedal – na toliko bistroumnih načinov – da so vse tvoje ljubezni, vse skrito trpljenje in radostni spomini potencialno pomenljivi, globoko pomembni in celo razumljivi; in da, ko je vse narejeno in povedano, dragi bralec, res nimaš razloga, da bi te za karkoli skrbelo, dokler mene, noč in dan, skrbi namesto tebe.«

Sabina Burkeljca, Bukla 125

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.