Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Roko razje

Vesna Liponik
Roko razje
20,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba ŠKUC
Zbirka Lambda
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-6983-33-4
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Urejanje Brane Mozetič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 13 cm
170 g
83 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Kar v ‘Roko razje’ deluje kot fragmentirana, prav natrgana skladnja, je moč razumeti kot neko zelo
točno mišljenje. Govor »gomazečega« subjekta. Njen poskus dialoga z nečloveškimi bitji. Zaganjanje
ob možnosti govora z njimi in o njih. In od napora nad temi poskusi nenehno lovljenje sape. Lovljenje
sape kot ritem. Tukaj ni tarnanja nad nemožnostjo takega podviga, le neka skrajna nujnost narediti ga
za možnega. Če je zaradi narave medija način tega težaškega dela pač jezikoven, pa ta jezik ni zajet v
običajni metafori glasu. Ta jezik dela z rokami, ki derejo, kopljejo, ruvajo, izkoreninjajo, izbezajo,
prinesejo, polagajo, jemljejo, ulovijo, tolčejo, zavijajo, zagrebejo, grebejo, dolbejo, se dotikajo,
kopljejo, porivajo, držijo, varujejo, tudi sesajo, zlagajo, prelagajo, božajo in nenazadnje bolijo od
vsega tega rokovanja. Zdi se, da edino počivajo nikoli ne. Tukaj morebiti ne gre toliko za vprašanje,
katere roke so to, temveč prej, kaj je tisto, po čemer ves čas segajo. Odgovor bi lahko bil dobesedno
na dlani, v pesti in prstih (in prsti), v nekakšnem zaklinjanju ročnosti same: »tam kjer roke.« Bodisi v
strastnem lezbičnem razmerju, v ravnanju z živalmi in rastjem, v sadjarskem postajanju gruda, ali v
branjevskem odnosu s starši in smrtjo: v svojem furioznem zemeljskem prvencu je Liponik »jezik in
roka in vsa«. – Uroš Prah

Recenzija Bukla

Pesniški prvenec Vesne Liponik je udarec naravnost v prepono. Hlast­no izruvana poezija preseka kožo in seže globoko, naravnost do kosti, boleča, izgrebena, izkričana, izsopla v sunkih nelagodja. Prepojena je z zemljo, globokimi koreninami, ki jih ne moreš izruvati, s krvjo, z neizbežnostjo smrti, s težko zemljo, ki se ugreza. Besede so uporne, neupognjene, zdi se, kot da se trgajo z verige. Verzi ne popuščajo. Udarjajo s pogostimi premori, da zasekajo v tišino, črni v belino lista, močni in prepričljivi tudi v strastnem izbruhu ljubezenske poezije. A čeprav so razbiti na kose verzov, ki se zasajajo v drob, vabijo z brezkompromisno, drugačno lepoto resničnosti, ki se ne pusti zajeti v besede. Dovolj je, da v silovitih, visoko pršečih valovih butajo ob robove tistega, kar je mogoče ubesediti. Močan odmerek poezije.

Maja Črepinšek, Bukla 153

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...