Roko razje
Vesna Liponikmehka vezava
21 x 13 cm
170 g
83 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Kar v ‘Roko razje’ deluje kot fragmentirana, prav natrgana skladnja, je moč razumeti kot neko zelo
točno mišljenje. Govor »gomazečega« subjekta. Njen poskus dialoga z nečloveškimi bitji. Zaganjanje
ob možnosti govora z njimi in o njih. In od napora nad temi poskusi nenehno lovljenje sape. Lovljenje
sape kot ritem. Tukaj ni tarnanja nad nemožnostjo takega podviga, le neka skrajna nujnost narediti ga
za možnega. Če je zaradi narave medija način tega težaškega dela pač jezikoven, pa ta jezik ni zajet v
običajni metafori glasu. Ta jezik dela z rokami, ki derejo, kopljejo, ruvajo, izkoreninjajo, izbezajo,
prinesejo, polagajo, jemljejo, ulovijo, tolčejo, zavijajo, zagrebejo, grebejo, dolbejo, se dotikajo,
kopljejo, porivajo, držijo, varujejo, tudi sesajo, zlagajo, prelagajo, božajo in nenazadnje bolijo od
vsega tega rokovanja. Zdi se, da edino počivajo nikoli ne. Tukaj morebiti ne gre toliko za vprašanje,
katere roke so to, temveč prej, kaj je tisto, po čemer ves čas segajo. Odgovor bi lahko bil dobesedno
na dlani, v pesti in prstih (in prsti), v nekakšnem zaklinjanju ročnosti same: »tam kjer roke.« Bodisi v
strastnem lezbičnem razmerju, v ravnanju z živalmi in rastjem, v sadjarskem postajanju gruda, ali v
branjevskem odnosu s starši in smrtjo: v svojem furioznem zemeljskem prvencu je Liponik »jezik in
roka in vsa«. – Uroš Prah
Recenzija Bukla
Pesniški prvenec Vesne Liponik je udarec naravnost v prepono. Hlastno izruvana poezija preseka kožo in seže globoko, naravnost do kosti, boleča, izgrebena, izkričana, izsopla v sunkih nelagodja. Prepojena je z zemljo, globokimi koreninami, ki jih ne moreš izruvati, s krvjo, z neizbežnostjo smrti, s težko zemljo, ki se ugreza. Besede so uporne, neupognjene, zdi se, kot da se trgajo z verige. Verzi ne popuščajo. Udarjajo s pogostimi premori, da zasekajo v tišino, črni v belino lista, močni in prepričljivi tudi v strastnem izbruhu ljubezenske poezije. A čeprav so razbiti na kose verzov, ki se zasajajo v drob, vabijo z brezkompromisno, drugačno lepoto resničnosti, ki se ne pusti zajeti v besede. Dovolj je, da v silovitih, visoko pršečih valovih butajo ob robove tistega, kar je mogoče ubesediti. Močan odmerek poezije.
Maja Črepinšek, Bukla 153
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Sprehod Večmedijska knjiga z izbrano poezijo Kristine Kočan in s fotografijami Bojana Atanaskoviča 24,90 € Dodaj v košarico