S prsti premikamo topel zrak
Uroš Zupan
| Založba | Cankarjeva založba |
| Leto izdaje | 2018 |
| ISBN | 978-961-282-300-9 |
trda vezava
20 x 14 cm
96 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Kakšna so pravzaprav pričakovanja? Izumljati se iz knjige v knjigo na novo? To sta verjetno želja in potreba zunanjega sveta, ki vedno pričakuje nove senzacije in razburljivosti. Ali pa gre mogoče za podobno pravilo kot pri slikah in slikarjih, kjer zaradi nečesa, kar se imenuje prepoznavnost, osebni pečat, takoj vemo, kdo jih je naslikal, in nam sploh ni treba brati podpisa na dnu platen? Zupanova knjiga S prsti premikamo topel zrak je nekje vmes. Atmosfera je tipično zupanovska; nekakšna počasi lebdeča melanholija, ali pa nostalgija, ali pa želja postati vernik počasnosti. Le sredstva so druga. To so pesmi, ki simulirajo klasično formo in se s tem bližajo glasbi, a hkrati delajo tudi prekrške, saj je rima v njih vedno naključna in se trudi biti neopazna. Skratka, gre za knjigo, ki s prefinjenimi in premišljenimi sredstvi pripoveduje o svetu, v katerem živimo.
Uroš Zupan (1963) je pesnik, esejist in občasni prevajalec. Z družino živi v predmestju Ljubljane.
Recenzija Bukla
Zupanova nova pesniška zbirka se zdi logično nadaljevanje pesnikovega ustvarjanja. Prevladujoči izrazito urbani toni njegove poezije so se pomaknili v ozadje že nekaj časa nazaj, menjala jih je atmosfera, ki jo najbolje opiše naslov ene pesnikovih prejšnjih zbirk: Počasna plovba. Slednja se zrcali na več ravneh: prsti premikajo počasi, pesmi nastajajo počasi (ob nekaterih je naveden čas ustvarjanja, ki lahko preseže tudi deset let), nekatere od njih postopoma pridobivajo značilnosti klasičnih oblik, pesem Zlati prah se preseli na tromejo med kratko prozo, poezijo in esejistiko … A to še ni povsem to, spremembe se dogajajo počasi in v tej poeziji je še vedno zaznati nekatere pesnikove poteze, ki jih morda razumemo kot zanj značilne. Gre za prehodno zbirko? Morda. Čas bo pokazal, kam je ta prehod postavljen.
Aljaž Krivec, Bukla 141
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
