Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Šepet brezčasja

Pesmi
Šepet brezčasja
10,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba KUD Lema
Zbirka Posebna zbirka
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-6879-15-6
Leto izdaje izvirnika 2012
Spremna beseda Matej Krajnc

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 15 cm
130 g
80 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

Založnik o knjigi

Nuša Ilovar je svojo novo zbirko naslovila s »tihim« naslovom, s »šepetom«, kar pa še ne pomeni, da je treba naslov vzeti dobesedno, namreč da nas v knjigi čakajo tihe, šepetajoče pesmi. Ne, naslov je zgolj »zatišje pred nevihto«, ki nas pričaka med pričujočimi stranmi. Zdi se, da je zbirka tako mirno naslovljena zato, da (hote) še poudari svojevrstni intimni gejzir novih pesmi Nuše Ilovar.


Ilovarjeva nam s svojim brezčasjem, ki je hkrati intimno in nekako »zeigeistovsko«, že s prvo pesmijo ponudi zanimiv gordijski vozel.  »Pod odprtim ustjem / brezno teme«, zapiše v prvih dveh verzih uvodne pesmi Dvoboj, nadaljuje pa s Plamenico; z obema nekako programsko zastavi usmeritev šepetov svojega brezčasja, torej prostora, v katerem poezija traja večno, intima večno plameni in kjer brez konca plovejo tudi dvom, stiska, spoznanja najrazličnejše sorte, predvsem pa človeška bližina, tudi erotična bližina, ki je Nuša Ilovar ne preslišuje, pač pa jo vabi na intimni dvoboj. Morda še najbolj tako v pesmi Jezik, ki pa je nikakor ne smemo jemati zgolj enodimenzionalno erotično: Ilovarjeva namreč priziva bližino druge osebe, bližino sebe same in bližino jezika, tistega, ki ga uporablja kot orodje pri pesnjenju, torej poetičnega jezika. Naslada je tako lahko hkrati bivanjska, šepetajoča, samodržna ali pa ustvarjalna.


Kljub gejzirjenju pesniške besede Nuše Ilovar pa nas med stranmi pričaka tudi njena impresionističnost, povezana predvsem s samoto, poznimi urami ali posebnimi dnevi, ki že zaradi svoje narave priklicujejo nase (samo)refleksijo, denimo silvestrovo. A Ilovarjeva nikoli ne skloni glave, poraz ni možen: iz vsega drži pot v brezčasje, v poezijo, v nove izzive, ki jim bomo zagotovo kmalu spet priča v tej ali oni pesniški obliki in pesniški knjigi.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...