Srednja leta
Aleš Mustar
| Založba | Center za slovensko književnost |
| Zbirka | Aleph |
| Leto izdaje | 2017 |
| ISBN | 978-961-6789-56-1 |
mehka vezava
21 x 14,5 cm
220 g
100 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
O knjigi
Aleš Mustar svojo drugo pesniško zbirko odpre z verzi "Il faut cultiver notre jardin,/ bi rada rekla mati,/a se ni nikoli naučila francosko"z verzi, ki očrtajo polje njegovega tokratnega pesniškega izrekanja.
Srednja leta so dokument napora, da bi si subjekt in liki, ki jih srečamo v pesmih, izborili pravico do mirnega kotička v svetu, intimnega prostora svobode, kar pa jim vedno znova spodleti - ali zaradi neznanja francoščine ali zaradi bolezni ali zaradi pritiska let in tradicije ali, če ne predvsem, zaradi sveta, ki postaja vse bolj "nenormalen" (Ob Ljubljanici). In vendar Mustarjeva poezija ni žalostinka za minulim svetom, čeprav se njegovih novih pesmi pogosto drži pridih nostalgije in melanholije, ki pa nikoli, in to je traba poudariti, ne ostajata nereflektirani, ampak je tako rekoč nujnost, izvirajoča iz razlike, ki se na motivni ravni lahko kaže kot razlika med bogatimi in revnimi, begunci in turisti, zdravim in bolnim telesom, spomini in sedanjostjo, na ravni ureditve pa kot razlika mes Tu in Tam, kot se imenujeta prva dva razdelka v knjigi, ter med tuzemskim in Nikjer, kot je naslov zadnjemu razdelku.
Recenzija Bukla
Mustarjeva druga zbirka prinaša v branje vse, o čemer govori že nas lov, pri tem pa je hvalevredno, da lirski subjekt ne zapade v patetično nostalgijo po preteklem, in to kljub zavedanju, da ne »živi v najboljšem vseh možnih svetov«. Zbirka je premišljeno razdeljena na tri cikle: Tu (pesmi iz družinskega življenja), Tam (pesmi s popotovanj), Nikjer (družbenokritične pesmi ter in memoriam). Pesniški jezik je razumljiv, neposreden in čustveno zaznamovan, še ena avtorjeva odlika pa je dobršna mera (samo)ironije, črnega humorja, tudi cinizma na eni strani in ostre družbene kritičnosti na drugi. V pesmi V urgentnem bloku piše takole: »Zaprem oči / in sanjam o mali Švici. / Navdih je precej jalov, /.../.« Kaj torej prinašajo srednja leta? Mnogo življenjskih (pre)izkušenj, razsutje marsikatere iluzije, predvsem pa zavedanje, da je v življenju posameznika najpomembnejša družina.
Kristina Sluga, Bukla 141
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
