Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Točke izginjanja

Lucija Stupica
Točke izginjanja
19,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba LUD Literatura
Zbirka Prišleki
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-7017-47-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Urejanje Andrej Hočevar

Tehnične lastnosti
trda vezava
22 x 14,5 cm
230 g
71 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Poezija se sicer lahko poskuša vračati v pravljično preteklost in dotakniti možnosti drugačnih življenj, toda v Točkah izginjanja je njen glavni izziv, kako vsaj malo razumeti (zunanji) svet, ki vanjo nenehno prodira. Govorkina identiteta se zdaj na novo vzpostavlja tudi kot družbena funkcija, povezana z družino, predniki in pričakovanji drugih. Zaveda se, da ima tudi ljubezen nemara omejen rok uporabe, zato je njen pogled zrelejši in natančnejši, pozoren na praznine in odnose, ki jo skušajo negotovo zapolniti.

o avtorici

Lucija Stupica je svoja otroška in najstniška leta preživela v Šmarju pri Jelšah, nato je sledilo še več ljubljanskih let z vmesnimi mesečnimi prekinitvami z bivanji v tujini, da bi nazadnje pisala poezijo v Stockholmu. Je pesnica in oblikovalka interierjev. Njena zbirka Čelo na soncu (Beletrina, 2000) je dobila nagrado za najboljši prvenec. Sledili sta zbirki Vetrolov (2004) in Otok, mesto in drugi (2008) ter nagradi, nemška Hubert Burda in švedska Klaas de Vylder za priseljene avtorje.

Recenzija Bukla

Od pesničine zadnje zbirke Otok, mesto in drugi je minilo malo več kot desetletje, tudi v novi zbirki pa ostaja Lucija Stupica ena najprepoznavnejših slovenskih pesnic. Razmišljujoče in mehkobne pesmi obujajo družinske spomine, od onih, ki segajo v čas njenih prednikov, do teh, ki priklicujejo njeno otroštvo ali sedanjo družinsko intimo na daljnem severu. Utvaro, da bo zapisano za vedno iztrgano pozabi, razblini že avtorica sama, ki zapiše, da jezik »nikoli ni bil zmožen ubesediti stvari takšnih, kot so«. A ne gre za zapredenost v kokon. V prostor intime ves čas vstopata narava (z neizprosno temino ali preobiljem svetlobe) in zunanji svet, ta razmišljanja pa so ubesedena izrazito subtilno. V pesmi Pisma in glasovi zapiše: »[…] zamolkel takt / prepolni čolni / … novi čevlji / na obali / zagotovo – / neizogibno –« Poezija vsakdana, izpisana v premišljenem in občutenem jeziku.

Kristina Sluga, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...