Vrata, okna, oboki
Olga SedakovaZaložba | Družina |
Zbirka | Sozvezdja |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-04-0620-4 |
Naslov izvirnika | Vrata, okna, arki |
Prevod | Aljaž Glaser |
Spremna beseda | Aljaž Glaser |
Urejanje | Brane Senegačnik |
poltrda vezava
22 x 12 cm
180 g
130 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
rusko leposlovje
Založnik o knjigi
Olga Aleksandrovna Sedakova (Moskva, 1949) je ruska pesnica, prevajalka in univerzitetna profesorica na Filozofski fakulteti MGU v Moskvi. V času študija slavistike se je začela posvečati kulturni zgodovini Rusije, staroslovanskim jezikom, tradicionalni kulturi in mitologiji, liturgični poeziji in hermenevtiki poetičnega besedila. Njeni mentorji so bili priznani filologi Sergej Averincev, Jurij Lotman in Nikolaj Tolstoj. V 70. letih prejšnjega stoletja je pripadala sovjetskemu umetniškemu krogu »druge kulture«, ki se je močno razlikoval od uradne, pesniki in pisatelji so zaradi svoje naravnanosti »proti toku« objavljali zgolj v samizdatu ali pa v tujini. Pisati je pričela v 60. letih, njene pesmi (kot tudi kritike in znanstveno delo na področju filologije) v Sovjetski zvezi niso bile objavljene vse do leta 1989, saj so med drugim nosile oznako »religiozno«, »zaumno«. Leta 1986 je pri YMCA Press izšla njena prva knjiga, čemur so sledili prevodi tudi v drugih evropskih jezikih. Je plodna avtorica na različnih področjih. Njena dela so prevedena v angleščino, italijanščino, francoščino, hebrejščino, danščino in švedščino, sama pa je tudi priznana prevajalka klasikov svetovne književnosti (Horacij, Petrarka, Dante, Rilke, T. S. Elliot idr.). Sedakova velja za eno največjih sodobnih ruskih pesnic. Njena poezija je v svojem bistvu globoko religiozna, »metafizična«, prepredena s krščanskim etosom in humanističnim doživljanjem sveta. Prejela je številne ugledne literarne nagrade – npr. nagrado Andreja Belega (1983), evropsko nagrado za poezijo (1995), nagrada Aleksandra Solženicina (2003), nagrado Danteja Alighierija (2011). Ker so njene zbirke izhajale v samizdatu in so praktično nedosegljive, je za prevod izbrana ena izmed kasneje izdanih dvojezičnih antologij (Keele: Ryburn Publihing, Keele Univ. Press, 1994).
Recenzija Bukla
Sodobna ruska pesnica, prevajalka in filologinja Olga Sedakova (1949) se s pričujočo zbirko prvič predstavlja slovenskemu bralstvu. Prejemnica številnih literarnih nagrad doma in v tujini je zaradi sovjetske cenzure svoja dela sicer dolgo izdajala v samizdatu, kot javna intelektualka in pripadnica ruske pravoslavne cerkve pa si prizadeva za zbližanje krščanskih cerkva, tj. ekumenizem. Njeno pesniško ustvarjanje zajema iz globokega tolmuna biblične metaforike in podobja pa tudi antičnega in srednjeveškega okvira, pesmi so napisane v klasičnih pesniških oblikah, zato delujejo povzdignjeno. V zbirki je v ospredju duhovnost, skoznjo izpisuje zgodbe o trpljenju, odrekanju, hrepenenju in veri. V štirih ciklih, ki zbirko sestavljajo, najdemo tudi tragično ljubezensko pesnitev o Tristanu in Izoldi, ki ji da upovedovanje Sedakove še posebej liričen in intimen nadih.
Veronika Šoster, Bukla 153
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.