Vrata raja
Ahmed BurićPrevod | Esad Babačić, Jelka Ciglenečki, Stanka Hrastelj, Dijana Matković, Dušan Šarotar |
Urejanje | Jelka Ciglenečki |
trda vezava
21 x 14 cm
230 g
107 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
O knjigi
To so lapidarne pesmi z asketskim jezikom, kajti le tako lahko prepričljivo govorijo o velikih, včasih strašnih zgodbah. O brezpotjih, skrivnostih, o izsiljenih izbirah, izgubah, o najbolj intimnih in zato najbolj univerzalnih vprašanjih.
Pesnik poskuša vedno znova odkriti sled človeškosti, prebuditi bralčevo zavest in vest, občutek za bližino, vznemiriti njegovo dušo, ki običajno spi v globoki senci molka.
Dušan Šarotar
Recenzija Bukla
Ahmed Burić, sarajevski pesnik, pisatelj, novinar, glasbenik, scenarist, erudit, športni obsedenec (in leksikon) ter eden najbolj pronicljivih družbenopolitičnih kritikov na področju nekdanje skupne države, med pisanjem poezije piše prozo, med pisanjem proze pa piše poezijo. Pesniška zbirka Vrata raja je intenzivna, skoraj klasično »burićevska« – Ahmed dejansko piše le v sebi lastnem žanru – komunikacijska bomba. Ta bralca z obema roka prime za goltanec in iz njega ves čas stresa zajeten kup tako refleksov kot refleksije, hkrati pa ga premetava iz časa v čas, iz države v državo, iz ene (pop)kulturne reference v drugo.
Vrata raja ne prinašajo lahkotnega branja. Avtorju je upravičeno samoumevno, da bo njegovo knjigo v roke vzel nekdo, ki ga pozna; morda celo osebno, v vsakem primeru pa nekdo, za katerega predvideva, da je razgledan, angažiran in dovolj duhovit, da lahko sledi sistematično hektičnemu, a ostro sporočilnemu toku misli.
Vrata raja ne prinašajo lahkotnega branja tudi zato, ker ves čas zrejo proti peklu in nosijo neskončno težo zgodovinskega spomina in trpke vojne ter, posledično, begunske izkušnje (osebne in kolektivne). Ta je avtorja in njegovo belle epoque generacijo poskušala razkosati in pohabiti, medtem ko ti preprosto niso mogli verjeti, česa je sposoben (so)človek; celo najbližji sosed. Mladost je bila iztrgana iz duše, velik del življenjske tekočine ukraden iz telesa; otroci so postali moški, igrišča so čez noč zamenjala pokopališča. Ne, poti nazaj ni. Je le počasno, mukotrpno, travmatično koračenje proti točkam okrnjenega in ranjenega spomina. Tudi zato se Burićeva p(r)oezija bere kot tiho kričanje nekoga, ki preprosto ve in vidi in, tu je potrebno globoko vdihniti, predvideva. In to je preveč.
»Po mrtvih imate vonj,«
je rekel Južnoafričan
mojemu prijatelju nekje v
izgnanstvu v Nemčiji.
Ta vonj je že od nekdaj
moj dezodorant,
zavlekel se mi je pod kožo
in ne namerava oditi.
To bi moralo biti preveč.
Boštjan Videmšek, Bukla 122
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Torzo / Torso / Torso pesmi / Gedichte / poems: Lidija Golc; kipi / Skulpturen / sculptures: Franc Solina 12,00 € Dodaj v košarico