Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Vrt
19,60 € 19,60 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,59 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba KUD Sodobnost International
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-6564-87-8
Leto izdaje izvirnika 2014
Urejanje Katja Klopčič Lavrenčič

Tehnične lastnosti
trda vezava
20,5 x 13,5 cm
250 g
88 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

Založnik o knjigi

Vrt, peta pesniška zbirka Mete Kušar, je filozofija sporazumevanja. Vsebuje velik napor pesnice, da bi našla način, kako vrniti poezijo v njen zlati vek, v katerem metafizično ne bo dominantno fizičnemu ali obratno, ampak bo pesnjenje iskanje harmonije, heraklitovske enosti, o kateri priča njen pesniški subjekt. Ta poezija se ne da zmesti nobenim trendom, ampak živi kot narava sama. Njena ljubezenska poezija je izrazito individualistična, ne prenese žargona, ampak bralcu omogoča močno doživetje, ki je stvarni kriterij etike medsebojnosti in tudi umetniškosti. Ljubezen v tej poeziji nastopa kot edina gotova obnova fizičnega in duševnega življenja. Meta Kušar piše ljubezenske pesmi, ki mehansko plemenitijo bralčevo čustvenost. To je še kako pomembno, kajti emocionalni svet je potrebno napolniti s plemenitostjo.

Recenzija Bukla

V rokah imam zadnjo, peto po vrsti, pesniško zbirko Mete Kušar. Že s platnic naberem nekaj rož, potem jih nabiram še vse od pomladi do zime in še en celoleten šopek »za povrh«. Berem in puščam, da besede padajo vame kot semena − globoko, široko. Kakšno vzklije zares hitro in zraste v trenutku, v katerem poberem besedni šopek: »v bogati pomladi sem, ne v mrliški vežici« ali: »verz je moja koža in tišina« in »Po črki tečem iz srca v srce. Z jezikom prečkam galaksije!« In še: »gozdna bitja govorijo 7707 jezikov in se razumejo«. Pristranska sem kot vsak bralec poezije, ki jemlje zase, kar hoče in kakor hoče. Besede razprostiram v vazo, v srce, jih obrežem po svoje, prebiram in puščam, da padajo v zemljo ali na skalo, zaklepam vase in jih prepuščam še drugim. Ne drznem si odpirati vrtnih vrat ali iskati imen nenavadnih rastlin, jim zakoličiti gredic. In takole pod večer sedem na vrtno klop, da na štiri oči pokramljam s pesnico (kar je ob tem nujno): »Črka vrne čute.« O, pa še kako.

Sabina Burkeljca, Bukla 104

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...