Zakaj tonejo Benetke

Recenzija Bukla

Čeprav je Sidran eden najpomembnejših bosanskih literatov, je večini še najbolj poznan kot scenarist dveh legendarnih filmov Se spominjaš Dolly Bell? in Oče na službenem potovanju Emirja Kusturice, s to izdajo pa se v slovenščini prvič srečujemo še z njegovo poezijo. Avtorja literarni zgodovinarji uvrščajo v »generacijo 68« in imenujejo »pesnik Sarajeva«, pripadnost mestu, ki je stalnica v njegovi poeziji, pa je nenazadnje izkazal tudi tako, da ga ni zapustil niti v času vojnega obleganja. Predvsem pa je v Sidranovi poeziji opaziti ukvarjanje z eksistencialnimi in etičnimi vprašanji, ki jih lirski subjekt, naj si bo v prvi osebi ali v mnogih drugih »vlogah« (kot Tolstojev služabnik, Gavrilo Princip itd.), upesnjuje v jasnem, preprostem, občutenem jeziku, kjer ni kaj dosti prostora za »jezikovne akrobacije«. Presunljivo doživljanje vojne, npr. v pesmi Bosna na Novi Zelandiji o srečanju dveh znancev: »/.../ Pri Bogu, kako je Svet majhen! / Ni Svet majhen, ampak je veliko Zlo, / ki nas je razmetalo po svetu.«, tragično očetovo usodo, izginjanje vsega poznanega Sidran izrisuje v nežnih in temačnih tonih, a treba je: »/.../ začeti še en dan. / Vsemu navkljub. / Ponovno.«

Kristina Sluga, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.