Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Zbrane pesmi

Srečko Kosovel
Zbrane pesmi
49,00 € 49,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,47 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Študentska založba
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2013
ISBN 978-961-242-870-9
Spremna beseda Igor Grdina
Urejanje Mitja Čander
Izbor in urejanje Neža Zajc

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 14,5 cm
1.160 g
1180 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje

Založnik o knjigi

Pesniška zapuščina Srečka Kosovela je od prve izdaje izbranih pesmi leta 1927 do danes doživela številne interpretacije, raznolike prepise, bolj in manj kritične objave. Te so impulzivnost rokopisov krotile z bolj in manj odločnimi posegi v besedila in osvetljevale zdaj ta, zdaj oni obraz tega pesniškega vizionarja: konstruktivistično zaostrenega, impresionistično sanjavega, kraško razpihanega. Pred nami je knjiga, ki na enem mestu prinaša pesmi Srečka Kosovela v najbolj polnem obsegu doslej. Njen namen je današnjemu bralcu približati to poezijo čim bolj neposredno in v vseh njenih raznolikih obrazih. Nekatere izmed pesmi se v tej izdaji ponašajo z novimi, bolj verodostojnimi prepisi rokopisnih različic, druge pa so tu objavljene prvič. Skoraj tisoč pesmi je Neža Zajc uredila v tri cikle: osebne, poetološke in družbenokritične pesmi, v dodatku pa je zbrala tudi pesmi za otroke. Kosovelov kulturno-zgodovinski pomen na ozadju evropskega literarnega dogajanja v prvih desetletjih 20. stoletja je predstavljen v spremni študiji Igorja Grdi

»Jaz sem rdeča raketa«, »V svetu idej / ni ne zmage ne poraza«, »Jaz bi rad hodil / v majhnem plašču / besed«, »Gnoj je zlato / in zlato je gnoj«, »Jaz sem zlomljen lok / nekega kroga«, »Lepa, o, lepa bo smrt Evrope« – to so samo nekateri iz bogate zakladnice verzov iz opusa Srečka Kosovela, ki so domala ponarodeli. A verzov, ki nas bodo predramili v čuječen sen, je v tem delu še mnogo več. Bodimo pozorni – ta »knjiga tiho govori«.


Srečko Kosovel

Srečko Kosovel (1904, Sežana – 1926, Tomaj) je otroštvo preživljal na Krasu, kmalu po začetku prve svetovne vojne pa se je zaradi šolanja preselil v Ljubljano. Tam je obiskoval realko in objavljal v revijah Slovan, Ljubljanski zvon, Mladika ter Dom in svet, deloval kot član Literarno-dramatičnega krožka Ivan Cankar, sodeloval pri snovanju revije Kres in literarnega lista Lepa Vida. Po maturi leta 1922 je vpisal študij slavistike, romanistike in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1925 je načrtoval objavo zbirke Zlati čoln, ki pa je, tako kot ostale njegove pesmi, doživela izid šele po pesnikovi smrti. Srečko Kosovel je umrl v dvaindvajsetem letu starosti, v svojem kratkem življenju pa je po poti poezije priklical neskončno prisotnost lepega in srčnega, ki nagovarja bralce vseh časov.

Recenzija Bukla

Knjiga prinaša Kosovelovo poezijo v najbolj polnem obsegu do zdaj ter nekatere nove, verodostojnejše prepise Kosovelovih rokopisnih pesmi. Uredniška urejenost dela v tri podopuse (osebne pesmi, ki je tudi najobsežnejši, potem poetološke pesmi in na koncu še družbeno-konstruktivistične pesmi od Integralov naprej) in obsežna spremna beseda Igorja Grdine pa sta samo še dodatna razloga, da si, če ste ljubitelj slovenske poezije, privoščite to knjigo, še eno v zbirki Beletrininih »opus magnumov« pomembnih slovenskih pesnikov (lani so znotraj te podzbirke izšle pesmi Milana Jesiha). Glavni razlog pa je seveda Kosovelova neponovljiva poezija, na eni strani zaznamovana z razpihanostjo kraškega sveta, na drugi intimistično usmerjena sama vase, na tretji pa odprta v svet in družbeno angažirana. Kosovelov opus je do zdaj izšel v različnih izdajah ter z različnimi grafičnimi opremami, kjer so večinoma poudarjali konstruktivistični del njegovega ustvarjanja, v pričujoči izdaji pa so vse pesmi predstavljene enakovredno in ne glede na vsebino. Vsaj mene osebne pesmi poeta, ki je po neozdravljivi bolezni umrl komaj 22-leten, najbolj zadenejo v srce, njihov sentiment me ponese med kraške bore in gmajne, od koder gledam na tamkajšnje vasi in na svet okoli sebe. Še ena Beletrinina pesniška knjiga leta.

Samo Rugelj, Bukla 93

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...