107 dni Alp

Založnik o knjigi

V poletju 2015 je Igor Gruber uspel uresničiti svoje sanje in je prehodil rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. V 107 dneh je prehodil 2.640 km in se povzpel za 140 km. Na poti so ga spremljali 14-kilogramski nahrbtnik in pet parov čevljev. Posnel je več kot 12.000 fotografij. Pohod je preko družabnih omrežij redno spremljalo več kot 10.000 ljudi. Svoje dogodivščine in spoznanja s te poti je strnil v tej knjigi, da bi vsakemu ljubitelju gora približal izkušnjo pohodništva na dolge proge oz. veznega pohodništva.
Knjiga ni vodnik po poti Via Alpina, tudi ne leposlovje, še manj tehnični priročnik. Je izbor Igorjevih misli, spoznanj, doživetij, fotografij in tudi praktičnih namigov, ki so nastali pri pripravi, med njegovim pohodom in v času po prihodu domov.
Via Alpina se razprostira čez osem držav: Francijo, Monako, Italijo, Švico, Liechtenstein, Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. Trasa tako prečka meje več kot 60-krat. Poti Vie Alpine potekajo v največji meri na nadmorski višini med 1000 in 3000 metri. Prečkajo 10 narodnih parkov, 17 naravnih parkov in 22 naravnih rezervatov. S svojo umeščenostjo v bližini najlepših naravnih in kulturnih znamenitosti omogoča Via Alpina odkrivanje alpske dediščine v vseh njenih dimenzijah in vzpodbuja spoznavanje prebivalcev, njihovih običajev, šeg, obrti in načina življenja.

Rdeča pot je povezovalna pot med vsemi osmimi državami. Večkrat prečka glavni alpski greben in hkrati povezuje Alpe od Trsta do Monaka preko Bavarske in Liechtensteina. Pohodnik se lahko na svoji poti, zlasti v številnih naravnih in narodnih parkih, prepriča o širini območja Alp, tega največjega evropskega naravnega prostora, kjer lahko odkriva pestrost favne in flore ter uživa ob enkratni lepoti zavarovanih pokrajin. Pot je razdeljena na 161 etap v skupni dolžini 2.631 km. Pri tem je potrebno premagati 137.223 m višinske razlike navzgor in še enkrat toliko navzdol. Predvideno je 886 ur hoje v 162 dneh - Igor jo je prehodil v sto sedmih. Svojo življenjsko izkušnjo je strnil v tej knjigi, z njo pa ponuja tudi bogato pričevanje o srečevanju človeka s samim seboj.

Igor Gruber je računalniški programer, z ženo Katjo živita v Velenju. Mladost je preživljal na podeželju, povezan z gozdom in delom na kmetiji. S tem je narava postala neločljiv del njegovega življenja. Pustolovska in raziskovalna žilica ga je od mladostnega premagovanja nevarnih brezen in jam, osvajanja potokov in dreves ter preko turnega smučanja pripeljala tudi k planinarjenju. Pri osemnajstih letih je opravil izpit za mladinskega planinskega vodnika. Je turni smučar, ljubitelj narave, gora in petja ter fotograf.

Odlomki iz knjige

»Najpogostejše vprašanje, ki so mi ga postavljali pred odhodom in še zdaj je: “Zakaj? Kaj te je pognalo na to pot?” Najprimernejši odgovor, ki ni zrasel na mojem zeljniku je: “Če moraš zastaviti takšno vprašanje, ne boš razumel tudi, če nanj odgovorim.” Neko jutro se zbudiš in v tebi nekaj vrta, vrta ... dokler se to nekaj počasi ne oblikuje v neko hrepenenje, v neko željo. Nato je potrebno ugotoviti, od kod prihaja, kako se počutim če pustim tej misli, da raste ali če jo opustim. V naravi človeka je, da si postavlja izzive. Izziv pa ne bi bil izziv, če ne bi bil večji od prejšnjega oziroma ne bi premikal vsaj ene meje. Rad imam, da so moji cilji samosvoji. Letos sem dopolnil 40 let svojega življenja. Mejnik, ki postavlja mnoga vprašanja. Upal sem, da si bom na tem pohodu odgovoril na mnoga. Vsekakor je bilo to romanje k svojemu bistvu, moji ženi, naravi, stvarstvu, bližnjim, Bogu, ljudem ob poti ...« (Str. 8)

»Pot vas bo notranje spremenila, a prihod na cilj ni trenutek, ko bi zastali, temveč je začetek novega pohod, nove borbe: kako zadržati spoznanja, jih uveljaviti in čim dlje plavati v svoji smeri, ne da bi vas odnesel tok življenja. Ko postane tok vsakdanjih navad premočan, pa na pohod. Saj niste mislili, da ste opravili s pohodništvom? Podzavest potrebuje nekaj časa, da ugotovi, da je pohoda konec. Jaz sem še 14 dni po prihodu domov vsak večer v sanjah hodil.« (Str. 290)