Gola Indija: potepuhov dnevnik

Recenzija Bukla

Bergamini (1968) je francoski pisatelj in popotnik, ki se je po obdobju gledališkega udejstvovanja posvetil pisanju, eden od teh rezultatov pa je tudi njegov potepuhov dnevnik Gola Indija. Že z začetno asociacijo na Pasolinijev Vonj po Indiji (krajše besedilo, ki ga je italijanski režiser napisal po obisku Indije) je hitro jasno, kam nas po svoji poti po tej deželi pelje Bergamini. Bolj kot obiskovanje lokalnih znamenitosti in morebitno prepuščanje indijski filozofiji ga zanima vsakdanja Indija, polna naturalističnih detajlov – od vonja Indije do neposredne bližine indijskih teles – , ki jih avtor mojstrsko izpisuje v izbrušenem stilu. Fragmenti krutega indijskega življenja, ki ga avtor izrisuje na ozadju dežele na odpadu, kjer se je ljudje zaljubljajo, delajo otroke, delajo in umirajo hitreje kot drugod, pred nami zasijejo v surovi poetiki, s katero nam pisatelj umetelno nariše Indijo v tisti neponovljivi luči, zaradi katere je ta kljub vsem tegobam, ki jo pestijo, neustavljivo privlačna.

Samo Rugelj, Bukla 127-128

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.