Otok, moj dom

Recenzija Bukla

Tim Winton (1960) je eden najpomembnejših sodobnih avstralskih pisateljev, znan po mojstrskem upodabljanju človekove povezanosti z naravo in pokrajino zahodne Avstralije. Med njegove najbolj cenjene romane sodijo Jezdeci, pretresljiva zgodba o ­iskanju izginule žene po Evropi, ki je bila uvrščena v ožji izbor za Bookerjevo nagrado, zdaj pa jo pripravljajo za filmsko adaptacijo. V neleposlovni knjigi Rob zemlje se je vrnil k obali svojega otroštva ter razkril, kako so morje, veter in divjina oblikovali njegovo domišljijo. Teme pokrajine, doma in pripadnosti njegovemu otoku Avstraliji pa so dosegle vrh v knjigi Otok, moj dom. V njej Winton razmišlja o Avstraliji kot o velikem otoku na robu sveta, ki je zanj hkrati domovina, živ­ljenjski prostor in vir identitete. Pisatelj skozi osebne spomine, opazovanje narave in razmisleke o zgodovini celine raziskuje, kako pokrajina oblikuje človeka. Njegova Avstralija ni le država, temveč živ organizem, v katerem se prepletajo morje, puščava, gozdovi, divjina in tudi mesta. Osrednja tema te unikatne knjige je odnos med človekom in naravo. Winton piše o obalah, koralnih grebenih, valovih in prvinskih prostranstvih, ki jih pozna iz lastnih izkušenj, obenem pa opozarja na njihovo krhkost. Besedila v knjigi so prežeta z občudovanjem lepote naravnega sveta, a tudi z zaskrbljenostjo zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in človekovega poseganja v okolje. Knjiga tako postane osebna izpoved in hkrati poziv k odgovornosti, obenem pa je tudi razmislek o pripadnosti. Avstralija je predstavljena kot prostor številnih zgodb, kultur in zgodovinskih plasti, od staroselske dediščine do sodobne večkulturne družbe. Winton išče odgovor na vprašanje, kaj pomeni nekemu kraju zares pripadati, ter pokaže, da dom ni le kraj bivanja, temveč odnos, ki ga gradimo z ljudmi, pokrajino in spominom. Knjiga je hkrati potopis, osebni esej in meditacija o svetu, v katerem živimo.

Samo Rugelj, Bukla 194

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.