Petelinček kratkorepec in druge bolgarske ljudske o živalih

Recenzija Bukla

Med letoma 1939 in 1968 je v slovenščini izšlo kar nekaj zbirk bolgarskih ljudskih pravljic, potem pa je zazijala petdesetletna praznina, ki jo je prav zdaj uspešno zapolnil Petelinček kratkorepec, knjiga petindvajsetih basni. Nastala je kot timsko delo, saj je zgodbe izbral Ljudmil Dimitrov, priredila jih je Slavica Remškar, prevedli so jih študenti in študentke bolgarskega jezika, ilustrirala pa Jelka Godec Schmidt. Knjiga deluje starinsko, a hkrati moderno, kar je seveda najboljši način za približanje zgodb, ki so že prestale test časa. Bolgarija, ki je slovanska država, pomešana z ljudmi turškega izvora (ljudstvo Bolgarov), ima tudi jezera, reke in Črno morje, zato so živali v njej zelo različne – tako celinske kot tudi vodne. Nekatere zgodbe so v zasnovi podobne tudi slovenskim in slovanskim zgodbam nasploh (na primer Bolan zdravega nosi), na splošno pa bolgarska pripoved vsebuje kanček več humorja, bolj realistične zaplete, veselejši tok in malce bolj arhetipski razplet.

Žiga Valetič, Bukla 141

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.