Razkropljeni po zemlji
Yoko Tawada| Založba | Beletrina |
| Zbirka | Literature sveta |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-298-323-9 |
| Naslov izvirnika | Chikyū ni chiribamerarete |
| Leto izdaje izvirnika | 2018 |
| Prevod | Domen Kavčič |
trda vezava
21,5 x 14,5 cm
440 g
255 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
japonsko leposlovje
Založnik o knjigi
Po esejski zbirki Eksofonija, izdani leta 2024, bomo japonsko pisateljico Yoko Tawada prvič spoznavali tudi v prozi. Roman Razkropljeni po zemlji (Chikyū ni chiribamerarete, 2018), katerega angleški prevod je bil finalist ameriške nacionalne knjižne nagrade za prevodno književnost leta 2022, je stkan iz prvoosebne pripovedi različnih protagonistov – popotnih figur, tujcev in outsiderjev, ujetih v vmesnostih. Med njimi izstopa Japonka Hiruko, ki po spletu družbeno-ekoloških katastrof »izkoreninjena« obtiči v Evropi. S tovariši z vseh vetrov, ki jih spozna med iskanjem rojaka, s katerim bi lahko znova spregovorila v materinščini, se odpravi na jezikovno odisejado. Roman poleg migrantstva osvetljuje še druge pereče teme sodobnega življenja, kot so naravne nesreče, problematike jezika, narodnosti, spola in identitete na splošno, pri čemer bralca nagovarja, naj se odpove okorelim pojmovanjem »čistosti«, »izjemnosti« in podobnih kulturnih esencializmov, Hirukino »brodolomstvo« pa prikaže kot povod za ustvarjalnost in nove začetke. Roman je prvi del trilogije, katere preostala dela sta izšla leta 2020 (Hoshi ni honomekasarete, Uzrti v zvezdah) oziroma 2022 (Taiyō shotō, Otočje sonca).
o avtorici
Vsestranska literatinja Yoko Tawada (1960, Tokio) je s svojim dvojezičnim, japonsko-nemškim opusom zapisana v svetovno literaturo kot eden najbolj izvirnih, cenjenih in nagrajevanih sodobnih avtorskih glasov. Zadnje čase priteguje pozornost njeno pripovedništvo, napisano po letu 2011, ko je Japonsko prizadel katastrofalen potres s cunamijem in jedrsko nesrečo. Avtorica ostaja zvesta tematikam izgube domovine in jezika ter prevpraševanja odnosa med individualno in nacionalno identiteto, kritika pa v njem opaža mračnejše, distopično občutje.
Recenzija Bukla
Priznano avtorico Yoko Tawada (1960), ki navdušuje s svojim japonsko-nemškim opusom, smo v slovenščini spoznali že v zbirki esejev Eksofonija ali poti iz materinščine (LUD Literatura, 2024), v okviru nastopa na festivalu Fabula pa smo dobili še prevod njenega distopičnega romana Razkropljeni po zemlji. Svet romana je nenavaden, saj so začele različne države po svetu naključno izginjati, zato so ljudje dobesedno razkropljeni naokrog, brez domovine, maternega jezika ali kulture. Ti »nomadi«, ki jih je vedno več, se z novo normalnostjo spoprijemajo vsak po svoje. Protagonistov romana je več, saj se sproti ustvarja vedno bolj pisana druščina zanimivih likov, ki skupaj potujejo naokrog, vse pa se začne z jezikoslovcem Knutom; ta zazna nenavadno mešanico jezikov, ki jo govori Hiruko, kar ga spodbudi v srečanje z njo. Odločita se, da bosta skupaj poskušala poiskati še nekoga, ki govori njen jezik, in pustolovščina oziroma iskalna akcija se začne. Roman je prežet s človeško toplino, humornimi iskricami, ki pogosto temeljijo na lingvistiki, zato je povsem izviren in eklektičen. Sproščen in navihan roman pa v ospredje spretno postavlja vprašanje identitete in pripadnosti in je ob tem izjemno aktualen.
Veronika Šoster, Bukla 186
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
