Slovenski obraz

Recenzija Bukla

Brina Svit, slovenska pisateljica, ki živi v Parizu (nazadnje smo lahko brali njen roman Noč v Rey kjaviku), se v svojih delih rada spogleduje z avtobiografskimi elementi, ki včasih prestopajo meje čiste literature ter prehajajo v izpovedno formo (denimo Hvalnica koži). Tak je tudi Slovenski obraz, njen najnovejši knjižni projekt, ki se bere kot nekakšen potopis po življenjskih zgodbah slovenskih izseljencev v Argentini. Zanj se je Svitova odločila po smrti svoje matere, ko naenkrat ni bila več nikomur hčerka in se je, glede na to, da živi in dela v Parizu, začela spraševati o svoji identiteti in maternem jeziku. Po odgovore pa se ni odpravila nazaj v Slovenijo, torej tja, kjer naj bi bilo slovenstvo po definiciji najbolj zasidrano, temveč med (argentinske) izseljence, ki s svojimi, včasih tudi bolečimi in (zaradi temne polpreteklosti) komaj izrečenimi življenjskimi zgodbami predstavljajo tisti rob slovenske identitete, ki ji je bil bliže. Nastala je zbirka portretov (s fotografijami avtorice), ki vsak po svoje dokazujejo, da ima o skupni preteklosti vsak svojo individualno resnico in da samo njihovo kozmopolitsko upoštevanje prinaša pravo modrost za skupno prihodnost.

Renate Rugelj, Bukla 105-106

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.