Empuzij

Recenzija Bukla

Potem ko je poljska pisateljica in esejistka Olga Tokarczuk (1962) leta 2018 prejela Nobelovo nagrado za literaturo, so po vsem svetu začeli na veliko prevajati njene dotedanje romane in druge knjige, kar nekaj prevodov njenih zgod­nejših del pa smo v tem času dobili tudi v slovenščino. Zdaj smo – kot eni prvih – deležni tudi prevoda njenega najnovejšega romana, ki je v poljščini izšel leta 2023. Avtorica v svojih delih pogosto preigrava različne žanre, Empuzij (naslov je sestavljen iz imen antične čarovnice Empuze in Platonovega ­Simpozija) pa je podnaslovila naravnozdravilska srhljivka. V njej je glavni lik lvovski študent, Poljak Mieczyslaw Wojnicz, ki jeseni 1913, torej malo pred začetkom prve svetovne vojne, pripotuje v zdravilišče Göbersdorf v šlezijskih gorah, da bi tu pozdravil tuberkulozo, za katero tedaj še ni zdravila. Tu se nastani, potem pa začne hočeš nočeš postajati del druščine tamkajšnje skupine pacientov, ti pa – podobno kot v Čarobni gori Thomasa Manna, ki se sicer dogaja nekaj let prej – preživljajo čas v intelektualnih debatah, od ugotavljanja vloge žensk v tedanji družbi do spraševanja, katera družbena ureditev je boljša, monarhija ali demokracija. Seveda pa pod to navidezno mirno površino brbota, tu so nepričakovane smrti, ki že nekaj časa pretresajo ta okoliš, in skrivnostna mitološka bitja; tudi ta imajo svojo vlogo v tej zgodbi o času, ki je tik pred tem, da se izteče za zmeraj. Za literarne sladokusce! 

Samo Rugelj, Bukla 182

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.