Zlata kletka

Recenzija Bukla

V slovenščini že imamo deset romanov švedske kraljice kriminalk Camille Läckberg (1974), ta pa je z Zlato kletko (ki jo boste za sedaj neuspešno iskali v angleščini, saj vanjo še ni prevedena, izvirno je v švedščini izšla letos) stopila na nov teren, ki ga boste prepoznali iz mnogih najatraktivnejših angleško govorečih žanrskih knjig zadnjega obdobja. Zgodba poteka dvostezno, v obeh pa je glavna Faye (oziroma Matilda), za katero se zdi, da ima kot mlada poročena ženska vse, kar si lahko želi: premožnega in dobro grajenega moža Jacka (druga zgodba pokaže, kako sta se spoznala in začela razmerje), ki jo je pripravil do tega, da je svojo kariero obesila na klin in se povsem posvetila njemu in hčerki (tudi s tem, da mu kot za šalo izpolni tudi njegove seksualne fantazije, o katerih sanjari med gledanjem spletne pornografije) ter se preobrazila v popolno gospodinjo, in luksuzno življenje in stanovanje, v katerem je največji problem, če na marmorju ostane madež vrhunskega rdečega vina. Seveda pa pod to blestečo površino brbota: ko Jack Faye izda, se ji podre svet in za trenutek je videti, da na tem svetu nima ničesar več. A to ne traja dolgo: Faye se zbere in odloči, da se bo vrnila. Maščevanje je namreč najlepše servirati ­hladno – in hladnokrvno.

Samo Rugelj, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.